Bruselj poziva h krepitvi pripravljenosti na črni brexit

Bruselj poziva h krepitvi pripravljenosti na črni brexit

Evropska komisija je danes podjetja, članice in institucije EU pozvala h krepitvi pripravljenosti na črni scenarij brez dogovora o brexitu. Še vedno namreč ni jasno, zlasti zaradi političnega kaosa na Otoku, ali bo mogoče doreči in ratificirati ločitveni sporazum do 29. marca prihodnje leto, ko je predviden izstop Združenega kraljestva.

“Od 30. marca 2019 naprej bo Združeno kraljestvo tretja država. Nujno je, da se podjetja v EU začnejo pripravljati na izstop Britanije, če tega še niso storila,” opozarja komisija v sporočilu, ki ga je objavila na poziv vrha EU.

Poziva k pripravljenosti na vse scenarije: “Izstop Združenega kraljestva bo nedvomno povzročil motnje, na primer v dobavni verigi podjetij, če bo dogovor ali če ga ne bo.” A še zlasti opozarja na črni scenarij – brutalno ločitev.

Če bosta strani ločitveni dogovor ratificirali pred 30. marcem, potem bo ob 21-mesečnem prehodnem obdobju večina pravnih učinkov brexita veljala od 1. januarja 2021. Če ločitvenega dogovora ne bo, zakonodaja EU v Britaniji ne bo veljala od 30. marca.

Na številna podrobna vprašanja sicer v Bruslju nimajo odgovorov. Na primer, na vprašanje, ali bodo državljani EU za vstop na Otok od 1. aprila prihodnje leto potrebovali vizum, če dogovora ne bo, odgovarjajo, da to še ni dorečeno.

Med področji, kjer se bo črni scenarij najbolj čutil, so nadzor na zunanjih mejah unije in izmenjava podatkov. V komisiji jih skrbi zlasti za mala in srednja podjetja, ki so doslej poslovala le v EU.

Med najbolje pripravljenimi članicami v komisiji izpostavljajo Irsko, ki je vzpostavila tudi spletno stran www.prepareforbrexit.com, ter Nizozemsko in Belgijo. Drugih članic niso podrobno komentirali.

Pri zagotavljanju pripravljenosti na brexit brez dogovora lahko članice in podjetja upoštevajo obvestila o pripravljenosti, ki jih pripravlja komisija, saj so ta obvestila pravni opis položaja, pojasnjujejo v Bruslju.

Koliko stane pripravljanje na brexit, v komisiji niso računali, saj da je bil izstop Britanije iz unije vsiljen, nanj se je bilo treba odzvati, tako da ni časa za priprave ocen učnikov, ki običajno trajajo zelo dolgo.

Ob tem se seveda zastavlja tudi vprašanje podaljšanja dveletnega obdobja, v katerem mora Britanija v skladu s 50. členom pogodbe EU, ki ureja ločitev, izstopiti iz unije. To je mogoče storiti ob soglasju vseh vpletenih. A o tej možnosti v komisiji za zdaj ne želijo ugibati, saj da si “24 ur na dan prizadevajo za dogovor”.

Prav tako v komisiji danes ob predstavitvi sporočila s pozivom h krepitvi pripravljenosti na črni scenarij niso želeli govoriti o stanju v pogajanjih o brexitu, ki te dni potekajo v Bruslju.

Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier se bo čez nekaj ur prvič sestal z novim britanskim ministrom za brexit Dominicom Raabom. V petek pa bodo o stanju v pogajanjih razpravljali ministri EU, pristojni za evropske zadeve.

EU si je zastavila cilj, da je ločitveni ali izstopni sporazum, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, dorečen oktobra in ratificiran do predvidenega izstopa.

Pogajanja so že od začetka težavna in potekajo po polžje, zlasti zaradi političnega kaosa na Otoku. Nedavno sta zaradi brexita odstopila tako minister za brexit David Davis kot zunanji minister in eden ključnih arhitektov brexita Boris Johnson.

Scroll to top
Skip to content