Že pred časom napovedane spremembe plovbnega režima na Blejskem jezeru so pred vrati – veljati bi lahko začele že junija. Tako bo ideja blejskega župana Antona Mežana, da bodo na otoku lahko pristajala le točno določena plovila, zaživela še pred razmahom letošnje poletne sezone. Kako bo torej mogoče priti na slovenski biser sredi jezera?
Spremembe plovbnega režima je blejski župan Anton Mežan napovedal že po lanski kaotični poletni sezoni. Kot je v začetku oktobra pojasnil za N1, je na Blejskem jezeru bilo preprosto “preveč kajakov, gumenjakov in supov, še posebej okoli otoka”. Na jezeru so se začele pojavljati tudi električne deske, ki so po županovih besedah “s 50 kilometri na uro švigale med kopalci”.
Kot je za N1 zdaj povedal Mežan, je sprejetje novega plovbnega režima praktično pred vrati, saj urejajo še zadnje finese. “Različnim deležnikom na Bledu smo povedali svoje namere, oni so vrnili odzive, mi pa smo nato pripravili osnutek. Zdaj ga bomo še enkrat pregledali z vidika usklajenosti z državno zakonodajo. Če bo treba še kaj popraviti, bomo osnutek še enkrat dali v vpogled deležnikom, nato pa gre to na sejo občinskega sveta,” je pojasnil. Po trenutni časovnici bi tako nov režim začel veljati v juniju, še pred razmahom poletne sezone.
Od letošnjega poletja na Bledu župan tako pričakuje predvsem “manj kaosa in več reda”. “Da bi ljudje tudi sami pri sebi razčistili, kaj smejo in česa ne smejo. Marsikatera poteza je kdaj nepremišljena,” je ob tem pomenljivo dodal.
Največja sprememba? Pristajanje na otoku
Če bi obveljal pripravljen osnutek plovbnega režima, bi bila največja sprememba prav pri pristajanju na Blejskem otoku. To bi bilo po novem mogoče samo za pletne, lesene čolne na vesla, ki se izposodijo ob obali jezera, pa tudi za čolne, ki oskrbujejo otok. “In seveda za hidrobus (ladijski linijski prevoz, op. a.), ki vozi potnike,” je dodal župan.
Kot najpomembnejšo stvar, ki jo je treba urediti, je Mežan pristajanje na otoku omenil že oktobra. Nazadnje so plovbni režim na Bledu spremenili leta 2016, a takrat je bilo vrst plovil na jezeru še veliko manj, zato potrebe po prepovedi točno določenih v odloku ni bilo.
Okoli jezera znova mogoče narediti celoten krog
V začetku januarja se je na odseku med pristaniščem Mlino in Vilo Beli dvor pri predoru začela obnova pločnika, ki je bil že dlje časa dotrajan. Ker je odsek, kjer so potekala dela, ujet med Blejsko jezero in hrib Straža, so morali promet urediti izmenično enosmerno.
Ta sprememba je za voznike pomenila le kakšno minuto čakanja več, je pa imela precejšen vpliv na pešce, ki v času del niso mogli peš okoli celotnega Blejskega jezera.
Ko so se dela začela, so napovedali, da bodo trajala do 26. aprila. Blejski župan je za N1 pojasnil, da bodo dela res potekala do začetka prvomajskih praznikov, potem pa bodo promet za vozila sprostili.
“Bomo pa se kakšen teden po prvomajskih vrnili na ta režim, torej na izmenično enosmeren promet. Pri eni hiši ob cesti smo namreč naleteli na skalo, vse inštalacije oziroma cevi pa bo treba položiti v skalo, ki jo bo treba najprej gradbeno obdelati,” je razložil. Pešci lahko krožno pot normalno uporabljajo že približno dva tedna brez zapore na tem odseku.
Mežan je poudaril, da so na vseh vpadnicah označili, da na tem odseku potekajo dela, prav tako pa so bile ob samem jezeru opozorilne table, ki so na približno vsakih 500 metrov označevale, kdaj sledi zapora. “Nekateri tega seveda niso upoštevali in so hodili po gradbišču, po glavni cesti … Še vedno imamo težave z vozniki, ki ne upoštevajo rdeče luči, zapeljejo v križišče in potem nastane kolona v obe smeri, ki je težko rešljiva, saj preprosto ni prostora za umik,” je opozoril.
V začetku marca so gradbeni stroji zabrneli tudi na Betinovem klancu, na cesti, preden zapeljete v mesto. To je bila prva faza gradnje blejske južne obvoznice. Čeprav so na direkciji za infrastrukturo napovedali, da bodo dela trajala šest tednov, so jih zaključili v treh tednih. Promet po prenovi že poteka po novem delu krožišča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje