Kako je nastal Koseški bajer in ali se lahko v njem kopamo?

Slovenija 04. Maj 202405:15 5 komentarjev
Koseški bajer
Koseški bajer. (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Bližajo se poletni meseci, ko bo v Ljubljani marsikdo iskal osvežitev. Precej mamljiv je lahko v vročih poletnih dneh tudi Koseški bajer. Pa se je tam dovoljeno kopati?

Pomol, plaža, terasa, vročina … pogled na Koseški bajer kar vabi v poletnih dneh, a (žal) kopanje v jezeru ni priporočljivo niti dovoljeno. Zakaj?

Koseški bajer je umetno jezero, ki je nastalo iz nekdanjega glinokopa opekarne. Glino so na tem mestu začeli kopati v 19. stoletju, nadaljevali pa so vse do druge svetovne vojne.

“Glino so kopali za potrebe opekarne Gustava Tönniesa, kjer so izdelovali kakovostno opeko. Po drugi svetovni vojni je poslovno stavbo prevzelo podjetje Agrokop, ki je nato kotanjo zalilo z vodo v 60. letih prejšnjega stoletja,” so za N1 pojasnili v javnem podjetju Voka Snaga. Kotanjo so zalili, saj so potrebovali primeren kraj za preizkušanje svojih črpalk za namakalne naprave.

Koseški bajer
Koseški bajer (Foto: Google Zemljevidi)

“Kopanje, potapljanje, jadranje niso dovoljeni”

Nekdanji glinokop je tako danes s pestrim živalskim življenjem v vodi in okoli nje del zavarovanega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Z odlokom je bil Koseški bajer zavarovan leta 2015. “Tudi z namenom, da spodbuja oblike rekreacije, ki so v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka,” so pojasnili v Voka Snaga.

Med pomembnejšimi cilji je ozaveščanje, so poudarili. “Predvsem, kako z obiskom parka vplivamo na bistvene prvine parka, zato je bilo tudi jezero prepoznano kot pomembno za ohranjanje narave,” so dodali.

Ker je Koseški bajer bistven za ohranjanje narave, odlok ne dovoljuje kopanja, potapljanja in jadranja.

“Prav tako na stoječih vodah ni dovoljeno izvajati drugih rekreacijskih dejavnosti,” so še pojasnili v javnem podjetju. “Odlok sicer ne določa sankcij za te aktivnosti, zato posamezne sume kršitev obravnavamo po zakonu o ohranjanju narave,” so zapisali.

Jezero je lahko tudi precej umazano. Voka Snaga ne razpolaga z analizami o kakovosti vode, prav tako iz jezera ne odstranjujejo morebitnih odpadkov. “Čistilne akcije, ki jih vsako leto organiziramo v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano med 22. marcem in 22. aprilom, izvajamo tudi na območju krajinskega parka, pri tem pa ne odstranjujemo odpadkov iz vode,” so sklenili v javnem podjetju.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje