Zaskrbljujoča rdeča “enotnost”

Zagotovo se bo v soboto našel kakšen nergač, ki ga bodo motili omejeno delovanje trgovskih centrov in zaprtje gostiln, v prihodnjem tednu tudi zaprti frizerski in kozmetični saloni in omejen obseg javnega prometa. Življenje se, kot je na današnji popoldanski novinarski konferenci povedal predsednik vlade Janez Janša, spet ustavlja. Nekoliko manj drastično kot spomladi, kar pa ne pomeni, da ne bo čez nekaj dni drugače in bomo morda spet ujeti v meje lastnih občin.

S pordečitvijo še zadnje regije, obalno-kraške, je Slovenija dosegla “enotnost”, s katero se žal ne more pohvaliti. Čeprav v evropskem prostoru nismo izjema, smo se, v nasprotju s spomladanskim valom, uvrstili med države z največjim številom okuženih na število prebivalcev. Ponovno skokovito narašča število okuženih med najbolj ranljivimi v domovih za starejše, vse več okužb je med zdravstvenim osebjem.

S pordečitvijo še zadnje regije, obalno-kraške, je Slovenija dosegla “enotnost”, s katero se žal ne more pohvaliti.

Še nedavno se je marsikdo spraševal, ali kdo sploh pozna koga, ki je zbolel za covid-19. Rojevale so se teorije zarote, da je novi koronavirus konstrukt, s katerim želijo (politiki?!) omejiti svobodo ljudi in nas zapreti med štiri stene.

Poletje, ko se je virus nekoliko potuhnil, je prineslo lažno olajšanje. Tisti bolj previdni so zgroženo od daleč gledali trume predvsem domačih turistov, ki so se na plažah gnetli kot v škatlici konzerviranih rib, drugi so si dali duška, ker je dopust treba izkoristiti za oddih, druženje, zabave ... Skrb za lastno zdravje s(m)o odlagali na jesen, čeprav s(m)o vedeli, da utegne biti jesenski čas kritičen. Kljub temu s(m)o se kregali s trgovci, ki so opozarjali na obveznost uporabe zaščitnih mask. Testirani so ob pozitivnih rezultatih skrivali svoje stike, da jih ne bi spravili v težave.

In danes? V Sloveniji skoraj ni človeka, ki ne bi imel v krogu svojih sorodnikov, znancev ali sodelavcev nekoga, ki je okužen ali je zbolel. Marsikdo tudi koga, ki je umrl. V sredo, po zadnjih podatkih, devet. Zato se v prihodnjih dneh, ko se bomo jezili, najprej zazrimo vase. In se vprašajmo, kaj smo storili in ali smo storili dovolj, da bi lahko bilo drugače. Če je človekova pravica (tudi) živeti, smo storili premalo. Ker smisel uresničevanja te pravice ni samo nakupovanje in dopustovanje, ni hedonizem in druženje za vsako ceno. Bomo to zdaj uspeli razumeti?


Preberite še


Najbolj brano