Najmočnejšo doslej zaznano eksplozijo v vesolju je povzročila supernova, ki pa je bila drugačna od drugih. Ena od skrivnosti je, zakaj pri eksploziji ni nastalo zlato.
Eksplozija, ki so jo teleskopi zaznali oktobra 2022, je prišla iz 2,4 milijarde svetlobnih let oddaljene galaksije.
Oddajala je svetlobo vseh frekvenc, še posebej intenzivna pa je bila pri žarkih gama, ki so prodornejša oblika rentgenskih žarkov. Izbruh teh žarkov je trajal sedem minut in je bil tako močan, da je preobremenil vse instrumente, ki so ga zaznali. Poznejše meritve so pokazale, da je bil izbruh 100-krat svetlejši od vsega, kar je bilo zabeleženo doslej, zaradi česar so mu astronomi nadeli vzdevek najsvetlejši vseh časov ali B.O.A.T. O eksploziji smo pisali tudi mi.
Izbruh je zaznal tudi Nasin vesoljski teleskop James Webb (JWST), ki je začel delovati skoraj “tik pred izbruhom”. In čeprav je eksplozija zaslepila njegove instrumente, so bili astronomi srečni, saj je takšen pojav izredno redek in se, kolikor je znano, zgodi enkrat na 10.000 let, piše BBC.
Bila je supernova, a drugačna od drugih
Izbruhe žarkov gama povezujemo z eksplozijami supernov, vendar je bil ta tako svetel, da ga ni bilo mogoče preprosto razložiti.
Če bi šlo za supernovo, bi morala ta biti ogromna, govorijo trenutne teorije. Potem ko je svetloba ugasnila, je eden od instrumentov JWST ugotovil, da je res šlo za eksplozijo supernove. Vendar so astronomi ugotovili, da eksplozija v celoti ni bila tako močna, kot so pričakovali. Izjemno močan je bil samo izbruh gama žarkov. Zakaj je to tako, astronomi zdaj raziskujejo. Ena od možnosti je, da je do tega prišlo zato, ker je bil snop svetlobe gama žarkov zelo ozek. “To je tako, kot če bi žarek svetilke usmerili v ozek tulec, ki bi na steni pustil samo piko, v nasprotju s širokim žarkom, ki bi se razlil po celotni steni,” je dejal dr. Tanmoy Laskar z univerze v Utahu, ki je sodeloval pri raziskavi. “Pravzaprav je bil to eden najožjih curkov, ki smo jih doslej opazili pri izbruhu žarkov gama, kar nam daje namig, zakaj je bil sij po izbruhu tako svetel, kot je bil.”
Vprašanje manjkajočega zlata
Po eni od teorij so eksplozije supernov ekstremni dogodki, v katerih nastajajo težji elementi, kot so zlato, platina, svinec in uran.
Ti se z eksplozijo razširijo po galaksiji in sodelujejo pri nastajanju planetov. Tako so po tej teoriji nastale tudi kovine, ki jih najdemo na Zemlji.
Vendar raziskovalci, ki so opazovali okolico supernove po eksploziji, niso našli nobenih dokazov o prisotnosti težkih elementov. Torej je teorija napačna in težki elementi nastajajo na kakšen drug način ali pa nastajajo le v supernovah pod določenimi pogoji?
“Teoretiki bodo morali narediti korak nazaj in preveriti, zakaj pri dogodku, kot je bil ta, niso nastali težki elementi, čeprav teorije in simulacije napovedujejo, da bi morali,” pravi dr. Peter Blanchard z univerze Northwestern v ameriški zvezni državi Illinois, ki je sodeloval pri raziskavi, ta je bila objavljena v reviji Nature Astronomy.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje