Radi izkoristite vsako priložnost za kratek počitek? Tako lahko pogosto popoldansko spanje vpliva na vaše telo …
Popoldansko spanje ali dremanje ni le za dojenčke, veliko je krajev, kjer je to nekaj vsakdanjega tudi za odrasle. Še posebej se popoldansko spanje prileže po prekratki, neprespani noči.
In to ni nujno slaba navada ali razvada.
A le, če k temu pristopite pravilno!
Ob upoštevanju nekaj dejavnikov, kot so starost, kdaj in kako dolgo spite ter kakšen je razlog, ima lahko popoldansko spanje kar nekaj pozitivnih učinkov.
Zato je popoldansko spanje lahko dobro:
Profimedia
Popoldansko spanje zniža t. i. homeostatično težnjo po spanju ali spalni pritisk, pišejo na strani Nacionalne fundacije za spanje, zaradi česar čez dan bolje delujemo.
Posledično lahko popoldansko spanje pomaga pri:
- zmanjševanju zaspanosti,
- pozitivno vpliva na učenje,
- vpliva tudi na spomin (asociativen denimo) in na koncentracijo ter
- pomaga pri uravnavanju čustev.
Ker popoldansko spanje poskrbi za nove zaloge energije, boste učinkovitejši in produktivnejši skozi cel dan. Še posebej, če vstajate zelo zgodaj. Utrujenost vpliva tudi na koncentracijo in pozornost, krepčilni dremež bo to popravil, kar pomeni, da boste delali manj napak. To je še posebej pomembno denimo, ko sedemo za volan.
Popoldansko spanje pa ne pomaga le pri delu, raziskovalci so ugotovili, da bi lahko imelo pozitiven učinek tudi na splošno zdravje ter zdravje srca in ožilja.
V raziskavo je bilo vključenih 23.681 sicer zdravih posameznikov (v preteklosti utrpeli možganske kapi, niso imeli koronarne bolezni ali raka), ki so jim sledili v povprečju 6,3 leta.
Rezultati so pokazali, da je bila pri posameznikih, ki so si vsaj 30-minutni popoldanski spanec privoščili vsaj trikrat na teden, 37 odstotkov nižja verjetnost za smrt zaradi koronarne bolezni v primerjavi s tistimi, ki si popoldanskega spanja niso privoščili.
Avtorji menijo, da lahko popoldansko spanje pri zdravemu posamezniku deluje izredno sproščujoče – znižuje raven stresa. In obstaja veliko dokazov, da ima stres kratkoročne in dolgoročne škodljive učinke na zdravje srca. Ta povezava je bila še bolj očitna med zaposlenimi moškimi v primerjavi z upokojenci, kar odraža stopnjo stresa, s katerimi se ta skupina spoprijema.
Na to morate biti pozorni pri popoldanskem spanju
Profimedia
Pomemben dejavnik, ki bo odločil, kakšen učinek bo v resnici imel popoldanski spanec, je dolžina spanja.
Med spanjem prehajamo skozi različne faze. Raziskovalci so ugotovili, da je petminutni spanec prekratek, da bi lahko imel opazne koristi.
Medtem ko je 30 minut ali dlje dovolj, da nastopi globok spanec (faza, v kateri so možganski valovi počasni). Toda, če spite predolgo ali se prebudite iz faze, ko so možganski valovi izredno počasni, se boste verjetno še kakšno uro počutili omotično in brez energije. Temu pravijo 'spalna inercija'.
Glede na to velja za idealno dolžino popoldanskega spanca nekje med 10 in 20 minut, ne bi pa smel spanec trajati dlje od 30 minut. To je ta t. i. krepčilni dremež. Ravno prav, da se boste počutili osveženi in ne bo nastopila spalna inercija.
Profimedia
- Izjema je spanje, ko ste bolni. Takšni počitki so pomembni in so pogosto daljši, daj telo potrebuje več spanja, da se lahko uspešno spopada z boleznijo.
- Tudi pri otrocih popoldanski spanec ne smel biti omejen na 20 minut, saj otroci potrebujejo več spanja kot odrasli.
Popoldansko spanje ni za vsakogar!
Pravzaprav ima pri nekaterih ljudeh popoldansko spanje ravno obraten učinek. Lahko tudi vpliva na nočni spanec, zato je za posameznike, ki imajo težave s spanjem, zvečer težko zaspijo in tistim z nespečnostjo, bolje, da se popoldanskemu spanju izognejo.
Si vseeno želite več spanja?
Če ste zdrava odrasla osebe in želite daljši popoldanski spanec, tega le ne storite na dan ali tek pred tem, ko boste potrebovali veliko pozornosti. In ne pozabite tudi, da lahko daljše popoldansko spanje zmoti tudi vaš nočni počitek, so zapisali na strani Nacionalne fundacije za spanje.
Namig:
Vedno lahko nastavite budilko za 20 do 30 minut in tako ne bo nič oviralo vašega popoldanskega krepčilnega dremeža.
Viri: Napping; Study Shows Naps May Reduce Coronary Mortality; Siestas and your heart: Can you nap your way to health?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
