Vsi bi radi kakovost

Brez hrane ne bi preživeli, je pa zelo pomembno, kakšna živila uživamo. Domala vsi si želimo, da bi bila kakovostna, čim bolj naravna in zdrava. V dobri veri, da so takšni izdelki naprodaj, jih kupujemo. A žal prihaja tudi do anomalij.

 Foto: Profimedia
Foto: Profimedia

O hrani ima vsakdo lastno mnenje in oceno, kar je odvisno od več dejavnikov, načina življenja in osebnih vrednot.

Kakovost ni dana sama po sebi

Pridelava kakovostne hrane je zelo zahtevna. V tem procesu sodeluje veliko členov, ki vplivajo na to, ali bomo sploh dočakali želeni pridelek, ali bo količina primerna in hkrati z njo tudi kakovost.

Škodljivi organizmi (bolezni, škodljivci) že od nekdaj močno vplivajo na pridelavo in predelavo hrane. Nesporno je res, da kmetijske dejavnosti ne bi bilo brez izvajanja procesov varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci. Ljudje (še) nimamo popolnega vpliva na klimatske razmere, vrsto tal ali geografsko okolje, v katerem pridelujemo hrano. Človek lahko vpliva le na škodljive organizme, ki ogrožajo pridelke, posredno tudi na končni izdelek - hrano.

FAO statistike kažejo, da je vsak dan v povprečju 100 milijonov ljudi lačnih ali trpi zaradi pomanjkanja hrane.

Po strokovnih uradnih ocenah bo število prebivalcev na našem planetu do leta 2050 naraslo z današnjih šest milijard na devet milijard. V želji, da bi za vse zagotovili dovolj hrane in zmanjšali lakoto, bo treba zastaviti razvojno strategijo in v to vložiti še veliko truda.

Skrb za varno preskrbo s hrano postaja vsako leto pomembnejša. Po definiciji FAO, ki so jo oblikovali na svetovnem prehranskem vrhu, imamo varno preskrbo s hrano takrat, ko imamo vsi ljudje fizično in ekonomsko možnost do dostopa zadostnih količin varne in hranljive hrane, ki zadovoljuje naše prehranske potrebe in predstave o zdravem in aktivnem življenju.

Avstrijska afera

Potrošniki pa smo tudi zelo zaskrbljeni zaradi škandalov v zvezi z varnostjo hrane. Ti škandali nas vznemirjajo in sprašujemo se, kdo in kako lahko potrošnikom sploh povsem verodostojno jamči, da je vsa hrana zares pridelana varno in da nas ne ogroža.

V EU in pri nas velja pravilo, da je vsako živilo varno, ko njegovo uživanje in uporaba ne ogrožata zdravja potrošnika. Zato moramo vnaprej predvideti in odstraniti vsa možna tveganja, povezana z uporabo živila.

Nedavno so znova na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prek evropskega sistema hitrega obveščanja o nevarnih živilih in krmi prejeli informacijo o domnevno spornem ravnanju v eni od klavnic v Avstriji. Doslej se je že v več primerih izkazalo tudi, da je to meso, ki ni izpolnjevalo predpisanih zahtev, vstopilo v živilsko verigo in so ga distribuirali tudi v Slovenijo.

V okviru preverjanja so avstrijski organi ugotovili, da so v klavnici v obdobju od 17. septembra do 22. oktobra dali v promet meso 18 živali (17 prašičev in ene krave), ki ni izpolnjevalo predpisanih zahtev. Zakaj je bilo meso omenjenih živali na klavni liniji izločeno, tega odgovora za zdaj še ni. Ker iz evidenc, ki jih vodijo v klavnici, pristojni organi niso mogli ugotoviti točnega datuma dajanja mesa, ki naj bi izhajalo od izločenih živali v promet, so avstrijske oblasti zahtevale umik vsega mesa, ki je bilo dano v promet v tem obdobju.

V slovenskem zakonu piše, da morajo vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in javno oskrbo s pitno vodo, pri notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa, in to v skladu s HACCP sistemom. To sicer pomeni, da smo lahko zaradi tega pravnega vidika mirni. Vendar pa se lahko pojavijo veliki problemi, če hkrati zataji nadzor.


Najbolj brano