Zagotavljanje varnosti hrane je soodgovornost vseh deležnikov v agroživilski verigi
V teh vročih poletnih dneh je dobra higienska praksa pri ravnanju s hrano še posebej pomembna. Hrana je varna, kadar je ustrezna za uživanje in ne ogroža zdravja, kar predstavlja eno od osnovnih pravic potrošnikov. V agroživilski verigi so deležniki, kmetje, živilsko-predelovalna industrija, trgovci in distributerji, strokovne inštitucije, pristojni državni organi ter tudi vsi mi kot potrošniki. Vsak z vidika svojih pristojnosti je soodgovoren za zagotavljanje varnosti! Ključno je znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi deležniki.
Varnost hrane zagotavljajo: nosilci živilske dejavnosti (pridelovalci in predelovalci hrane, distributerji, trgovci..), uradni inšpekcijski nadzor, pa tudi potrošniki. Ključna je priprava in uveljavitev ustrezne evropske in nacionalne zakonodaje, ki daje pravno podlago za delo tako nosilcem živilske dejavnosti kot uradnemu inšpekcijskemu nadzoru.
Za zagotavljanje varne hrane je nujno izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje in izvajanje dobre kmetijske, proizvodne, trgovske, transportne, skladiščne ter higienske prakse. Vse to pa mora podpirati strokovno znanje različnih raziskovalnih inštitucij in laboratorijev.
Zadnji člen v agroživilski verigi – a ne manj pomemben – smo potrošniki, ki tudi potrebujemo ustrezno obveščanje, ozaveščanje, usposabljanje in izobraževanje. Naša soodgovornost se izraža v ustreznem ravnanju z živili ob in po nakupu hrane/živil. Nujno je izvajanje dobre higienske prakse – higiene rok, posode in pribora, upoštevanje ustrezne temperature shranjevanja, preprečevanje navzkrižnega onesnaženja živil (ločevanje čistih – nečistih del) in ustrezna toplotna obdelava živil.
Ali ste vedeli:
- da 92% žensk in 61% moških pripravlja obroke najmanj enkrat do dvakrat na teden, ali celo vsak dan?
- da je 130 milijonov Evropejcev, 76 milijonov Američanov in 5,4 milijonov Avstralcev letno prizadetih z občasnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogojene z živili?
Večina bolezni, ki so pogojene z živili, povzroča le kratkotrajne težave oziroma neugodje, tako da zdravstvena oskrba pogosto ni potrebna. Maloštevilni resnejši primeri okužb in zastrupitev, ki so prijavljeni, pa predstavljajo le »vrh ledene gore«. Za ponazoritev podcenjenega prijavljanja bolezni, je Food Standards Agency (FSA) iz Velike Britanije utemeljila, da 80% ljudi ni prijavilo zdravstvenih težav za katere so smatrali, da predstavljajo okužbo oziroma zastrupitev s hrano.
Velika pojavnost bolezni, pogojenih z živili, ima za družbo visoko ceno, tako v materialnem kot tudi nematerialnem smislu (bolniška odsotnost, prizadetost, bolečine….). Zmanjševanje števila primerov bolezni, ki se prenašajo s hrano pa je zelo odvisno od ustreznosti postopkov priprave hrane v domačem okolju (več o tem na spletni strani NIJZ).
Do varne hrane – z obvladovanjem tveganj v vseh postopkih od njive do mize!
