Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na posvetu z naslovom Pogoji, ki jim mora biti zadoščeno za pravičen prehod iz premoga v Šaleški dolini, poudaril, da je slovenska elektroenergetika pred izjemnim izzivom, saj se na eni strani povečuje poraba električne energije, hkrati pa Slovenijo čakajo izzivi na področju proizvodnje.

Izpade bo potrebno nadomestiti

Vemo, da moramo in bomo postopno zaprli Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj, kakor tudi, da bo izpad zaradi konca življenjske dobe obstoječega bloka jedrske elektrarne. To pomeni, da bomo ob več kot dve tretjini proizvodnih virov. Hkrati moramo nadomestiti te izpade in povečati svojo proizvodnjo za 50 odstotkov zaradi povečane porabe,” je razmere opisal Vizjak in dodal, da je “naloga huda in čas kratek“.

Zavzel se je za premišljeno prestrukturiranje energetike. Prepričan je, da so pred vsemi velike priložnosti, sredstva so na voljo, “le znajti se je treba in osmisliti primerne projekte”. Na vladi so po Vizjakovih besedah pripravljeni sodelovati z nosilci razvoja v lokalnih skupnostih in regijah ter z gospodarstvom. Savinjsko-šaleška regija je po njegovih besedah lahko prva pilotna regija, saj ima pred seboj stvaren izziv.

Energetika v zahtevnem položaju

Tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je dejal, da se slovenska energetika še ni znašla v zahtevnejši situaciji od osamosvojitve dalje ali še kakšnih 10 let prej. Odločitev o letnici izstopa iz premoga bo politična odločitev, vlada jo bo morala sprejeti najkasneje do konca leta, če ne pred predsedovanjem Svetu EU, kar bi bilo idealno, je dejal.

Če nam uspe letnico določiti v kratkem, bi lahko bil do konca leta pripravljen zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, na gospodarskem ministrstvu pa lahko začnejo pripravljati zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, je dodal.

Pomen nadomestnih virov

Generalnemu direktorju Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Viktorju Vračarju se v razpravah ne zdi toliko pomembna sama letnica izhoda iz premoga, bolj pomembno se mu zdi, kako priti do tja ter da se pravočasno začne s sistematičnim pristopom. Ob tem je v razpravi poudaril pomen še drugih vidikov, kot so nadomestni viri, cena električne energije in prihodnja zanesljivost oskrbe, ko enkrat ne bo Teša, ki trenutno zagotavlja tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije, in če ne bo drugega bloka nuklearke. Vračar je danes na posvetu, pri pripravi katerega je HSE sodeloval, v imenu HSE dal pobudo za ustanovitev skupne delovne skupine za iskanje rešitve.

Potrebno je gledati širše

Da je potrebno na dogajanje v elektroenergetskem sistemu gledati širše, je opozoril generalni direktor Elesa Aleksander Mervar in kot zavajanje vseslovenskega okolja označil trditve, da je možno z razpršenimi viri hipno nadomestiti tako Teš kot Nuklearno elektrarno Krško. Tudi on je izpostavil dnevno spreminjanje cen na trgih. Cene kuponov so po Vračarjevih besedah v zadnjih štirih mesecih prehitele vse doslej dane napovedi, Mervar pa je postregel s podatkom, da je na borzi v Leipzigu cena emisijskih kuponov letos od začetka leta narasla za 94 odstotkov, elektrike pa za 16 odstotkov.

Vse to vpliva na poslovanje Teša, HSE je po Vračarjevih besedah v zadnjih šestih letih Tešu namenil 823 milijonov evrov v obliki dokapitalizacij in posojil, HSE pa je razmere doslej še obvladoval iz proizvodnje hidroelektrarn.

STA