Zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Haitiju je Slovenija v Varnostnem svetu Združenih narodov ponovila poziv za hitro namestitev varnostnih sil na Haitiju. Po atentatu na predsednika Jovenela Moiseja leta 2021 v državi vlada brezvladje, predvsem pa veliko nasilja in zločinov. Veleposlanik Samuel Žbogar je obljubil, da lahko prebivalci Haitija računajo na sodelovanje Slovenije pri krepitvi podpore razvoju, zmanjšanju nasilja in humanitarnih dejavnosti za Haiti.
Slovenija je v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov ponovila poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za hitro namestitev mednarodnih varnostnih sil na Haitiju. Veleposlanik Samuel Žbogar je ob tem najostreje obsodil napade oboroženih tolp na državne ustanove in infrastrukturo v tej karibski državi.
Varnostni svet je imel zadnje zasedanje o Haitiju pred tremi meseci, v tem času pa se kljub določenim političnim premikom varnostni položaj v državi ni izboljšal. Varnostni svet je potrdil mirovno misijo, ki bo policiji Haitija pomagala pri urejanju razmer, vendar pa ta misija ne poteka v okvirju ZN.
Vodi jo Kenija, ki je doslej dobila zaveze okoli desetih držav za sodelovanje njihovih sil, vendar pa še vedno ni jasno, kdaj bo misija začela z delovanjem, niti kako se bo financirala. “Ključno je, da se doseže hkrati napredek na varnostni in politični fronti,” je dejal Žbogar in pozval k hitremu začetku delovanja prehodnega sveta, ki bo otoško državo vodil do naslednjih volitev.
Kriza v Haitiju od 2021, revščina in politična nestabilnost pa že več desetletij
Na Haitiju vlada huda kriza vse od umora predsednika Jovenela Moiseja julija 2021. Državo od takrat vodi premier Ariel Henry, ki je zaradi pritiskov oboroženih tolp nedavno napovedal odstop in predajo pooblastil prehodnemu svetu, ki bo izbral vršilca dolžnosti premierja.
Obnova demokratičnih ustanov v skladu z vladavino prava in preko volitev je edina pot do stabilnega in varnega Haitija, je dejal Žbogar. Najostreje je obsodil spolno nasilje in novačenje otrok za zločine. “Poleg pobojev, množičnih posilstev, ugrabitev in drugih zlorab človekovih pravic, tolpe prav tako omejujejo dostop do osnovnih storitev, povečujejo prehransko krizo, pomanjkanje in bolezni,” je dejal Žbogar in pozval h koncu blokade pristanišč.
Sklenil je z obljubo, da lahko prebivalci Haitija računajo na sodelovanje Slovenije pri krepitvi podpore razvoju, zmanjšanju nasilja in humanitarnih dejavnosti za Haiti.
Prestolnico Haitija Port-au-Prince je od začetka marca zaradi nasilja tolp zapustilo okoli 100.000 ljudi. Haiti sicer že desetletja pestijo revščina, politična nestabilnost in naravne nesreče. Med drugim je v potresu leta 2010 po podatkih ZN umrlo približno 220.000 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!