Banka Slovenije ima več pozitivnih sporočil, a opozarja na eno nevarnost

Poročilo o finančni stabilnosti, v katerem oceni sistemska tveganja v bankah ter drugih finančnih institucijah v državi, pripravlja Banka Slovenije dvakrat letno.

“Tokratno poročilo prinaša kar nekaj pozitivnih sporočil,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik guvernerja Primož Dolenc.

“Svetovno gospodarstvo, pa tudi slovensko, se je izkazalo kot precej odporno proti različnim šokom in izzivom, s katerimi smo se soočali v preteklih letih,” je dejal po poročanju STA.

Omenil je še razmeroma ugodno gospodarsko rast in dejal, da so makroekonomske razmere v Sloveniji nekoliko ugodnejše kot v povprečju v EU, zadnje odločitve Evropske centralne banke pa da so pokazale, da “nam je z dvigi naših obrestnih mer uspelo znatno znižati inflacijo in inflacijska pričakovanja”.

Tveganja pri kibernetskih napadih

Bančni sektor je podobno kot v drugih državah evrskega območja lani dosegel zgodovinsko dobre rezultate poslovanja, hkrati pa se je splošna raven tveganj za finančno stabilnost znižala, ugotavlja poročilo.

Tveganja za bančni sistem opaža predvsem v zunanjem okolju, pri čemer je Dolenc izpostavil podnebna tveganja in v luči okrepljenih geopolitičnih trenj povečanje kibernetskega tveganja. “Tem tematikam kot nadzorniki posvečamo vedno več pozornosti,” je dejal o vlogi Banke Slovenije.

Po oceni direktorice oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Mete Ahtik se tveganja v bančnem sistemu kot celoti znižujejo, hkrati se krepi odpornost bank proti zaznanim sistemskim tveganjem. To je po njenih besedah povezano z ugodnimi rezultati poslovanja, ki se že prelivajo v dodaten kapital, ta pa krepi tudi kapitalsko odpornost bančnega sistema, dodaja STA.

Večino izmed šestih sistemskih tveganj, ki jih analizira v poročilu, ocenjuje Banka Slovenije kot zmerna. Med njimi je tudi tveganje financiranja. Vloge nebančnega sektorja so se lani povečale manj kot v preteklih letih, a so ostale stabilen vir financiranja bank. Odvisnost od drugih virov je ostala majhna.

“Vloge ostajajo najbolj pomemben vir financiranja, a največji del jih je še vedno vpogledne narave, kar po drugi strani ohranja zmerno raven tega tveganja,” je povedala Ahtik.

Ne pričakujejo večjega znižanja cen nepremičnin

Tudi ocena tveganja za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ostaja zmerna. Ob nadaljnjem upadanju števila prodaj se je rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjem lanskem četrtletju ponovno nekoliko okrepila. Večjega znižanja cen stanovanjskih nepremičnin centralna banka za zdaj ne pričakuje.

Dolenc v svojem komentarju ocenjuje, da je relativna precenjenost stanovanjskih nepremičnih nižja kot leta 2008.

“Po drugi strani segment nepremičninskega trga, ki je v nekaterih državah zadnje čase zelo pod udarom (gre za trg poslovnih nepremičnin), v našem bančnem sektorju nima pomembnejše vloge,” je zapisal.

Oceno obrestnega tveganja je Banka Slovenije ob vidnem umirjanju kreditne aktivnosti, zmernejšem povečevanju deleža posojil s fiksno obrestno mero ter precejšnjem povečanju najbolj likvidnih naložb znižala s povišane na zmerno.

Banke bodo težko ponovile lansko leto

Zmerna ostaja tudi ocena kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti portfelja na ravni celotnega portfelja ostajajo ugodni in stabilni, piše v poročilu. Ahtik je povedala, da je gostinstvo, ki je bilo najbolj prizadeto v času pandemije, zabeležilo izjemne padce nedonosnih terjatev, so pa višji deleži nedonosnih terjatev prisotni v predelovalnih dejavnostih. “Gre pa za zdaj samo za nekaj podjetij,” je dodala.

“Ocena dohodkovnega tveganja ostaja nizka,” je nadaljevala in spomnila, da so banke lani zabeležile rekordne prihodke. Spomnimo, NLB je lani ustvarila 550,7 milijona evrov dobička, kar je druga zaporedna rekordna vrednost po letu 2022.

Poročilo ob tem opozarja, da bodo banke težko vzdrževale dosežene ravni dohodka, ko se bodo obrestne mere začele zniževati, prav tako jim bo operativne stroške v naslednjih letih povečala uvedba davka na bilančno vsoto bank.

Višja ocena podnebnih tveganj

Od preostalih tveganj je Banka Slovenije ohranila oceno podnebnih tveganj na zmerni ravni, zaradi vse večjega števila kibernetskih napadov je zvišala oceno kibernetskega tveganja z zmerne na povišano. Za zdaj so bili sicer v glavnem napadeni subjekti javnega sektorja, vendarle je bančni sektor tisti, ki je posebej ranljiv, je dejala Ahtik.

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti je Banka Slovenije zvišala na visoko. “Razlog za to so seveda rekordni dobički lanskega leta, vse banke razen dveh so zabeležile najvišje dobičke v zadnjih 10 letih,” je pojasnila Ahtik. Ti dobički se tudi že v veliki meri prelivajo v kapital bank, je dodala in izrazila pričakovanje, da se bo ta trend še nadaljeval.