Ofenziva jeznega predsednika Trumpa proti preiskovalcem

New York – Konec minulega­ tedna se je v ZDA začel­ z ­dramatično odpustitvijo­ namestnika zvezne policije­ FBI ­Andrewa McCaba, ­Donald Trump pa jo je uspešno razpihal­ v izpraševanje, ali namerava­ odpustiti posebnega preiskovalca. Ta teden se začenja z enakim tempom, predsednikovim sporočilom o »splošnem lovu na čarovnice«.

Petkova odločitev pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa o odpustitvi Andrewa McCaba, namestnika direktorja FBI, je sprožila mrščenje čel v Washingtonu, saj so jo oznanili le 26 ur prej, preden bi dosegel delovno dobo za polno pokojnino in se upokojil. Ne samo zato, ker je bila zaradi tega videti malenkostna in zahrbtna, pač pa tudi zaradi nenehnih pozivov Trumpa, ki je mesece zahteval njegovo glavo. Poleg tega naj bi odpuščanje potekalo v vse bolj običajnem slogu sedanje vlade, McCabe o tem naj ne bi izvedel od nadrejenih, ministra Sessionsa ali direktorja FBI Christopherja Wraya, ampak naj bi mu ministrov odlok nekdo prebral po telefonu, pri čemer se je ta takrat že vrtel na televiziji.

Kritiki padlega namestnika so zatrdili, da je bila odločitev o njegovem odhodu upravičena. Sprožila naj bi jo preiskava glavnega inšpektorja FBI o ravnanju zvezne policije med preiskavo zasebnega strežnika za e-pošto nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Pri tem naj bi naleteli na »obtožbe o prekrških«, ki so jih predali­ uradu FBI za profesionalno odgovornost. Po trditvah ministra Sessionsa naj bi oba organa zvezne policije ugotovila, da naj bi McCabe razkril mediju notranje informacije, pozneje pa tudi pod prisego lagal o tem. Ker za člane zvezne policije veljajo stroga merila poštenosti, integritete in odgovornosti, je urad predlagal, naj ga odpustijo.

Poročilo glavnega inšpektorja je za zdaj tajno, McCabe pa je zatrdil, da je na vsa vprašanja »odgovoril resnicoljubno in tako točno, kot sem lahko med zmedo, ki me je obdajala«. Dodal je, da je »obtožba o neiskrenosti, ko sem bil sredi kaotičnih dogodkov v najslabšem primeru raztresen, veliko razočaranje in nepravična«. Nato je priporočilo urada pripisal pritiskom Trumpa in njegovim nenehnim napadom na zvezno policijo. Toda odvetniki urada niso politični kadri, njegov direktor pa je bil imenovan že leta 2004, ko je zvezno policijo še vodil Robert Mueller. Tisti Mueller, ki zdaj kot posebni preiskovalec diha za ovratnik očitno vse bolj razkačenemu Trumpu.

Nedeljski izbruh

Predsednik je imel lepo priložnost, da bi bil enkrat za spremembo tiho in pustil, da McCaba, ki ga je javno preziral, odnesejo njegove domnevne napake. To ne bi izbrisalo očitkov o maščevalnosti po 21 letih bleščeče kariere v vrstah FBI. Še posebej, ker so na družbenih omrežjih hitro izbrskali, da so zveznima agentoma, ki sta prejemala podkupnine in ščitila gangsterja Whiteyja Bulgerja, kljub temu dovolili, da se upokojita. Tudi nekdanji glavni inšpektor FBI Michael Bromwich je v javni izjavi zapisal, da nikoli ni bil priča takšnemu hitenju k razsodbi in nagli kazni. A se je minister lahko oprl na argument o visokih merilih za zvezne policiste, ki naj veljajo za vse.

Namesto tega smo v nedeljo doživeli še en histerični izbruh sporočil na twitterju, v katerih je ta ostro napadel McCaba, nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki ga je sporno odpustil lani maja, in seveda Muellerja. Pri tem je slednjega v izlivu jeze prvič omenil z imenom. To je nemudoma sprožilo ugibanja, da Trump, ki oblikuje novo vlado s kimajočimi ministri, zaostruje tudi spopad s preiskovalcem. Za dobro mero je Trumpov osebni odvetnik John Dowd dejal, da bi moralo pravosodno ministrstvo prisiliti Muellerja h končanju preiskave o morebitni povezavi med Trumpovo kampanjo in ruskim posegom v predlanske predsedniške volitve.

Svarila republikancev

Možnost, da bi predsednik zahteval odslovitev posebnega preiskovalca, je sprožila val vznemirjenja tudi v njegovi stranki, ki jo jeseni čakajo težke kongresne volitve. »To bi bil začetek konca njegovega predsedovanja,« je napovedal republikanski senator Lindsey Graham, njegov kolega Jeff Flake je označil takšno možnost za »debelo rdečo črto«, celo predsednik poslanskega doma Paul Ryan, ki se izogiba kritikam predsednika, je prek tiskovne predstavnice sporočil, da »bi moral Muellerju in njegovi ekipi dovoliti, da dokončajo delo«.

Odvetnik Bele hiše Ty Cobb je v nedeljo poskusil umiriti strasti z izjavo, da Trump ne razmišlja o Muellerjevi odpustitvi. A smo včeraj dobili novo jezno čivkanje o »lovu na čarovnice«, nato je predsednikov tiskovni predstavnik nadaljeval pingpong in znova zanikal namere o odslovitvi posebnega preiskovalca. Politični analitiki ugotavljajo, da je že tako razburkano predsedovanje zaplulo v nove, v ameriški demokraciji še neraziskane vode. Trump naj bi po dobrem letu postal samozavesten in vse manj posluša svetovalce, obdaja se z ljudmi, ki pritrjujejo njegovim zamislim, ter ima vse manj zadržkov pri izražanju svojih stališč.