REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kontra »kapici«, v pomoč Rusiji? V OPEC+ razmišljajo o novem večjem zmanjšanju proizvodnje nafte!

Kontra »kapici«, v pomoč Rusiji? V OPEC+ razmišljajo o novem večjem zmanjšanju proizvodnje nafte!Prijateljsko: Savdski princ Mohamed bin Salman in Vladimir Putin na vrhu G20. Vir: zajem zaslona, Twitter

Članice Evropske unije so se dogovorile, da bodo Rusiji zapovedale, po kateri ceni lahko prodaja – svojo nafto.

Zanimivo je, da o teh dogajanjih vsi osrednji slovenski mediji, celo tisti, ki so specializirani za gospodarska vprašanja znova – sploh ne poročajo. Morda zato, ker je potrebno za vsako ceno ohraniti prepričanje in vero v »uspešnost« novih ukrepov EU?

Zato so se dogovorile o uvedbi cenovne kapice za nafto, ki jo Rusija izvaža po morju.

EU bo zgornjo mejo za ceno te nafte postavila pri 60 dolarjih za 159-litrski sodček.

Ker Bruselj seveda ne more neposredno posegati v razmerja med kupci in prodajalci nafte, bo svojo ceno za rusko nafto poskusil uveljaviti posredno – zavarovalnice in lastnike tankerjev bo obvezal, da ne smejo prevažati nafte, ki bi se prodajala po višji ceni…

Ukrep naj bi takoj zmanjšal glavni vir prihodkov za Moskvo, toda mnogi strokovnjaki menijo, da bo v resnici neizvedljiv.

Cenovna kapica za rusko nafto naj bi »takoj zarezala v Putinov glavni vir prihodkov,« je glavno sporočilo tudi slovenskih medijev.

EU naj bi hotela cenovno kapico sicer postaviti pri 65–70 dolarjih, a so ta znesek Poljska, Litva in Estonija zavrnile kot previsok, na koncu pa so se odločili za ceno 60 dolarjev za sod.

To bo Rusiji res do neke mere otežilo prodajo nafte nad to ceno.

Cene tankerskih prevozov za rusko nafto so se zato že dvignile.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je dejala, da se rusko gospodarstvo že krči, Rusiji primanjkuje sredstev, cenovna kapica pa bo »takoj zarezala v Putinov najpomembnejši vir prihodkov.«

Rusija je zadevni dogovor držav G7 in članic Evropske unije obsodila in sporočila, da nafte ne bo dobavljala državam, ki bodo uveljavljale cenovno kapico.

Ukrep bo po njenih besedah pomenil nov pritisk na finance ruskega predsednika Vladimirja Putina in »omejil prihodke, ki jih uporablja za financiranje svoje brutalne invazije«.

Ob tem pa naj ne bi prizadel dobavne verige po svetu, zaradi česar bi lahko poskočile cene goriva.

Rusija je zadevni dogovor držav G7 in članic Evropske unije obsodila in sporočila, da nafte ne bo dobavljala državam, ki bodo uveljavljale cenovno kapico.

Opozorila je tudi, da EU s tem ogroža svojo energetsko varnost.

V ponedeljek se bo izteklo tudi šestmesečno prehodno obdobje po junija sprejetem evropskem svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz ter prevoz surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v sedemindvajset držav Unije.

Za surovo rusko nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema, med drugim za Madžarsko in Slovaško.

Po EU pa je tudi skupina G7 v petek zvečer uradno sklenila, da postavi zgornjo mejo za ceno ruske nafte pri 60 dolarjih za 159-litrski sod.

Toda ti načrti se morda ne bodo izšli tako, kot si želijo v EU in ostalih državah »Zahoda.«

Zmanjšanje proizvodnje nafte avtomatično pomeni dvig cen nafte. Na ta način bi OPEC+ lahko, kot je storil že ob zadnjem povišanju pred dvema mesecema, znova pomagal Rusiji. Rusija bo lahko prodala manjše količine nafte – in zaslužila enako ali celo večjo količino denarja.

Pomoč Rusiji bi lahko znova prišla iz za mnoge nepričakovane smeri – s strani držav proizvajalk nafte, zbrane v organizaciji OPEC+, katere največji izvoznici sta Savdska Arabija in Rusija.

Grozeči omejevalni ukrepi EU proti ruski nafti pa bi lahko prisilili energetsko zavezništvo k nadaljnjemu zmanjšanju proizvodnje.

V OPEC+ namreč kakršno koli zunanje vplivanje na cene nafte vidijo kot poseg na svoje področje delovanja in branijo interese članic.

Organizacija držav izvoznic nafte in njeni zavezniki (OPEC+) bi lahko zato že zelo kmalu uvedla globlje reze v proizvodnji nafte, saj ta organizacija »tehta vpliv grozečih sankcij EU na rusko surovo nafto«, je v petek poročal CNBC s sklicevanjem na analitike.

Opec vse bolj odkrito brani svoje interese - in interese Rusije
OPEC vse bolj odkrito brani svoje interese - in interese Rusije. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Skupina držav proizvajalk nafte, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, naj bi se sestala v nedeljo, da bi se odločila o naslednji fazi svoje proizvodne politike.

Srečanje bo potekalo dan pred začetkom najnovejših sankcij Evropske unije proti Moskvi.

»Odločitev bo navsezadnje odvisna od gibanja cene nafte, ko se bo sestal OPEC+, in od tega, koliko motenj bo na trgih zaradi sankcij EU,« so zapisali analitiki svetovalne družbe za politična tveganja Eurasia Group v raziskovalnem zapisu, ki ga je videl CNBC.

Po besedah Claudia Galimbertija, višjega podpredsednika analize pri energetskem svetovalnem podjetju Rystad, bi bilo za skupino »bolje, če bi ostali pri tej smeri« in spremenili obstoječo proizvodno politiko.

Za CNBC je povedal, da »se je v zadnjih nekaj dneh govorilo, da bo OPEC+ razmišljal o znižanju na podlagi šibkega povpraševanja, zlasti na Kitajskem. Kljub temu pa promet na Kitajskem po vsej državi ni dramatično upadel.«

To bi lahko pomenilo, da bo Kitajska izgovor, Rusija oziroma nove sankcije Zahoda pa pravi razlog novega zmanjšanja proizvodnje.

Gre še za enega od dokazov, da Zahod izgublja vodilno vlogo in pomen v svetu, kot jo je imel doslej.

Mednarodna skupnost, kot si jo predstavlja Zahod. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Zmanjšanje proizvodnje nafte pa seveda avtomatično pomeni dvig cen nafte.

Na to opozarjajo tudi na specializirani spletni strani Oilprice.com

To bi lahko pomenilo, da bo Kitajska izgovor, Rusija oziroma nove sankcije Zahoda pa pravi razlog novega zmanjšanja proizvodnje. Gre še za enega od dokazov, da Zahod izgublja vodilno vlogo in pomen v svetu, kot jo je imel doslej.

Na ta način bi OPEC+ lahko, kot je storil že ob zadnjem povišanju pred dvema mesecema, znova pomagal Rusiji.

Rusija bo lahko prodala manjše količine nafte – in zaslužila enako ali celo večjo količino denarja.

Tudi Helima Croft iz RBC Capital Markets je potrdila, da od prihajajočega srečanja OPEC+ ni pričakovati povečanja proizvodnje, temveč »znatno možnost« za večje zmanjšanje proizvodnje.

Oktobra se je OPEC+ nepričakovano odločil zmanjšati proizvodne cilje za dva milijona sodov na dan, da bi stabiliziral padajoče cene.

Helima Croft na CNBC Vir: posnetek zaslona
Helima Croft na CNBC. Vir: posnetek zaslona

V petek se je cena nafte Brent znižala na 86,82 USD za sod, kar je manj od 123 USD v začetku junija.

Ameriški West Texas Intermediate (WTI) se je prav tako znižal na 81,19 dolarjev v primerjavi s 122 dolarji pred šestimi meseci.

Zanimivo je, da o teh dogajanjih vsi osrednji slovenski mediji, celo tisti, ki so specializirani za gospodarska vprašanja znova – ne poročajo.

Morda zato, ker je potrebno za vsako ceno ohraniti prepričanje in vero v »uspešnost« novih ukrepov EU?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke