Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih, ocenjujejo na Inštitutu za zdravje in okolje ob današnjem dnevu ekološkega dolga za Slovenijo.
Danes obeležujemo dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu.
Dan je letos nastopil teden dni pozneje kot lani. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje.
Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 globalnega hektarja, Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi torej vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih, so ta teden sporočili z Inštituta za zdravje in okolje.
Kot so opozorili, dejanja prebivalcev Slovenije presegajo zmogljivosti planeta in poudarjajo potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije.
Na inštitutu so ob svetovnem dnevu Zemlje 22. aprila in letošnjem dnevu ekološkega dolga za Slovenijo pripravili kampanjo ozaveščanja na družbenih omrežjih, v okviru katere bodo z različnimi govorci izpostavili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na ekološki odtis, kot so prehrana, potrošnja, mobilnost in energija.
Pred leti so uvedli slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, s katerim lahko vsak na enostaven način preveri, kako njegova dejanja vplivajo na okolje.
To, da je dan ekološkega dolga letos nastopil teden dni pozneje, še zdaleč ni razlog za optimizem, opozarjajo v zunajparlamentarni zeleni stranki Vesna. “V Sloveniji kar dve tretjini leta živimo na kredit, ki ga ne zmoremo odplačati – na škodo prihodnjih generacij,” so izpostavili v sporočilu za javnost.
Sopredsednica stranke Urša Zgojznik je spomnila, da je bila Slovenija lani tista država, ki je simbolično oznanila nastop dneva globalnega ekološkega dolga, zaradi česar je bilo več dogajanja in ozaveščanja. “A kljub temu dejanska prizadevanja za spremembe potihnejo takoj, ko potihne vrvež teh simboličnih dni. Rešitve so preproste, a žal v vsakodnevni praksi na državni kot tudi lokalni ravni vidimo, da se z ravnanjem od njih odmikamo,” je bila kritična. Največ lahko po njenih besedah naredimo s prehodom na nizkoogljične vire energije, ki naj bodo široko dostopni, z zmanjšanjem porabe energije, manj zavržene hrane, pogozdovanjem, predvsem ozelenitvijo mest, učinkovitim javnim potniškim prometom in tudi s sistematičnim ozaveščanjem vseh generacij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje