Odbora državnega zbora za infrastrukturo ter kmetijstvo sta na skupni seji na zahtevo SDS razpravljala o problematiki izgradnje suhih zadrževalnikov. Poslanci pristojnima ministrstvoma priporočajo upoštevanje sprejetih protokolov glede umeščanja in gradnje teh objektov na kmetijska zemljišča, s čim manj poseganja na najboljša kmetijska zemljišča.
Sklepe, ki so jih pripravili v SDS, so člani odborov zavrnili.
Kot je pojasnila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, seja ni bila namenjena nasprotovanju obnovi po poplavah ter suhim zadrževalnikom, temveč da se opozori na anomalije, ki so se pojavile v zadnjem času.
“V določenih občinah kmetje in drugi občani s strahom gledajo na te zadeve, kajti gre za njihova zemljišča, zaradi strokovne nejasnosti ali nejasnosti pri samem umeščanju v prostor, pri projektnih dokumentacijah je mogoče ta strah neupravičen,” je opozorila Godec.
Izpostavila je primer zadrževalnika Črnolica v Šentjurju, ki naj bi varoval kraj pred visokimi vodami Voglajne, načrtovanje prostorske umestitve pa se je začelo že pred 20 leti. Lastniki zemljišč na območju v zadnjih mesecih glasno opozarjajo na spornost projekta, je dejala Godec. Po njenih besedah bi izgradnja suhega zadrževalnika pomenila propad vsaj desetih kmetij in izgubo delovnih mest.
Minister: Upamo, da do razlastitve ne bo prišlo v nobenem primeru
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je povedal, da so v zadnjih mesecih na 730 kilometrih vodotokov zaključili z izvajanjem izrednih ukrepov, s čimer so zagotovili pretočnost rek. Pripravili so tudi predlog sanacijskega programa, ki naj bi ga vlada obravnavala maja in vsebuje rešitve vodotokov na način, da bodo trajnejše in bodo upoštevale podnebne spremembe ter zagotovile večjo varnost stavb in kmetijskih zemljišč.
O zadrževalnikih so govorili tudi s kmeti in predstavniki kmetijskih organizacij ter prišli do zaključkov, da so bili problemi na tem področju v preteklosti s strani države zanemarjeni ali neupoštevani. Pripravili so izhodišča za področje načrtovanja in urejanja voda ter protokol za pridobivanje zemljišč in plačilo odškodnin kmetom.
Glede razlastitve lastnikov zemljišč zaradi izgradnje zadrževalnikov je Novak pojasnil, da je to zadnja možnost. “Upam, da do tega ne bo prišlo v nobenem primeru,” je dejal.
Da se ne poslužujejo hitrih razlastitev kmetov, je zagotovil tudi predstavnik Direkcije RS za vode Blaž Mozetič.
Da je bistveno, da so v pogovorih s kmeti prepoznali problem reševanja odškodnin in da se je to vključilo v protokol, je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
“Objekte načrtujejo brez sodelovanja javnosti.”
Na slabo komunikacijo pri projektih izgradnje zadrževalnikov je opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Ekološki kmet iz Šentjurja Žiga Jenšterle je povedal, da bodo z izgradnjo objekta Črnolica izgubili njive prve kategorije. Po njegovih besedah jim predstavniki občine na vseh sestankih do sedaj niso znali pojasniti, kako bodo lahko opravljali kmetijsko dejavnost. “Vseskozi smo poslušali le, da se zelo mudi, da se ne bo izgubil evropski denar in da nas bodo razlastili, če ne podpišemo,” je dejal.
Matjaž Glavan z oddelka za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete je opozoril, da so nasipi in zadrževalniki potrebni, je pa treba prisluhniti kmetom glede umeščanja. “Problem imamo, da projektanti te objekte načrtujejo brez sodelovanja javnosti, kar jim omogoča zakonodaja,” je dejal.
Kmet iz Savinjske doline Rok Sedminek je dejal, da država trenutno kot rešitev za poplavno varnost vidi le gradnjo zadrževalnikov, ne omenja pa drugih ukrepov. Da bo v primeru izgradnje zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini ogroženih 120 kmetijskih gospodarstev, pa je opozoril kmet Klemen Šalej.
Da je pri projektih gradnje objektov, kot so zadrževalniki, problem predvsem komunikacija med deležniki, so v razpravi poudarjali tudi poslanci.
Poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič je dejala, da je treba zadeve reševati za skupno mizo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!