VAROVANJE OKOLJA

Grčija bo prepovedala ribolov z vlečno mrežo

Načrtuje ustanovitev morskih parkov v Jonskem in Egejskem morju, ki bosta pokrivala 32 odstotkov vseh grških voda.
Fotografija: Grki bi radi zaščitili svoje morje. FOTO: Staš Ivanc
Odpri galerijo
Grki bi radi zaščitili svoje morje. FOTO: Staš Ivanc

Grčija pripravlja kar 21 pobud za zaščito morske biotske raznovrstnosti in napoveduje boj proti onesnaževanju obale v skupni vrednosti 780 milijonov evrov, je dejal grški premier Kiriakos Micotakis. Grčija, ki ima s tisočerimi otoki najdaljšo sredozemsko obalo med vsemi obalnimi državami Evropske unije, je napovedala, da v okviru okoljskih iniciativ načrtuje ustanovitev dveh novih morskih parkov, enega v Jonskem in drugega v Egejskem morju.

»Grčija tiho, a metodično igra vodilno vlogo pri obrambi pred dramatičnimi podnebnimi spremembami,« poudarja grški premier Kiriakos Micotakis. FOTO: Louiza Vradi/Reuters
»Grčija tiho, a metodično igra vodilno vlogo pri obrambi pred dramatičnimi podnebnimi spremembami,« poudarja grški premier Kiriakos Micotakis. FOTO: Louiza Vradi/Reuters

»Grčija tiho, a metodično igra vodilno vlogo pri obrambi pred dramatičnimi podnebnimi spremembami, ki dokazano vplivajo na vsako regijo in vsako dejavnost,« je dejal Micotakis v članku, objavljenem v časopisu Katimerini, ki ga povzema tiskovna agencija Reuters. Grčija je nacionalno strategijo za zaščito morske biotske raznovrstnosti predstavila na mednarodni konferenci Naš ocean, ki so jo od 15. do 17. aprila gostile Atene in ki so se je udeležili predstavniki iz 120 držav vsega sveta. Na konferenci je bilo predstavljenih več kot 400 novih iniciativ in načrtov v skupni vrednosti 10 milijard evrov.

Temperatura oceanov raste

Potapljač okoljevarstvene organizacije Aegean Rebreath pobira plastične odpadke z morskega dna v bližini otoka Andros. FOTO: Stelios Misinas/Reuters
Potapljač okoljevarstvene organizacije Aegean Rebreath pobira plastične odpadke z morskega dna v bližini otoka Andros. FOTO: Stelios Misinas/Reuters

Služba Evropske unije za podnebne spremembe Copernicus je marca sporočila, da je temperatura svetovnih oceanov februarja letos dosegla rekordno višino, sodeč po podatkih, ki jih zbirajo od leta 1979. Veliki grožnji za svetovna morja sta tudi čezmerni ribolov in onesnaženje s plastiko. Raziskave kažejo, da bi se lahko količina plastike, ki prihaja v svetovne oceane, do leta 2040 skoraj potrojila, če ne bomo pravočasno ukrepali. Grčija bi rada do leta 2030 zmanjšala onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki za 50 odstotkov in onesnaževanje z mikroplastiko za 30 odstotkov.

Grška morska parka, katerih meje bodo določili s pomočjo znanstvenih raziskav do začetka leta 2025, bosta pokrivala 32 odstotkov vseh grških voda, je dejal premier Micotakis. Grčija je pred tem z zakonom sprejela razširitev zaščitenih morskih con na 30 odstotkov svojih teritorialnih voda do leta 2030.

Načrt za morski park v Egejskem morju pa je razjezil sosednjo Turčijo, ki je sporočila, da ni pripravljena sprejeti morebitnega »izvršenega dejstva glede geografskih značilnosti, katerih status je sporen«. V odgovor je Grčija obtožila Turčijo, da »politizira izključno okoljsko vprašanje«. Grčija in Turčija, sicer zaveznici v zvezi Nato, sta že dolgo v sporu glede vrste vprašanj, vključno z morskimi mejami in zahtevami nad epikontinentalnimi pasovi v Sredozemlju.

Grki se bodo aktivno borili proti onesnaževanju morja. FOTO: Staš Ivanc
Grki se bodo aktivno borili proti onesnaževanju morja. FOTO: Staš Ivanc

Micotakis je dejal, da preostale pobude vključujejo kampanje za omejitev onesnaževanja s plastiko, gradnjo polnilnih postaj za električna plovila v 12 pristaniščih in vzpostavitev nadzornega sistema za zaščitene morske cone, ker bodo ribolovne prakse, ki škodujejo morskemu dnu, prepovedane. Grčija želi do leta 2030 popolnoma prepovedati ribolov z vlečno mrežo (kočarjenje) na vseh zaščitenih morskih območjih.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije