Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož nadaljuje s sodelovanjem v projektih za čim boljši odziv pri morebitnem onesnaženju morja⁸

Raziskovanje na področju pripravljenosti in usklajenih postopkov skupnega posredovanja v primeru nesreč v Jadranskem morju

Deli novico s tvojimi prijatelji

Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož, Univerza v Ljubljani, je bila partnerica v okviru projekta NAMIRS za čim boljši odziv pri morebitnem osnesnaženju morja. Kot so izpostavili, se pomorski promet v severnem Jadranu povečuje, s tem pa se povečujejo tudi možnosti za izredne dogodke in onesnaženja morja in obalnih območij. Potencialni vir onesnaženja predstavljajo tudi pristanišča s svojimi terminali. Samo v Luki Koper pretovorijo več kot dva milijona ton naftnih derivatov letno, medtem ko v Trst prispe preko štirideset milijonov ton surove nafte. K temu je treba prišteti še gorivo na ladjah, ki ga je več tisoč ton.

Severni Jadran je področje, ki zajema 550 km2 morskih površin, tri države in  skupen vir, ki ga je potrebno ustrezno zaščititi. Nesreče na morju ne poznajo meja, morski tokovi in vetrovi lahko onesnaževala hitro razpršijo vse do morskih obal in s tem povzročijo okoljske katastrofe še večjih razsežnosti, zato je bil vzpostavljen projekt NAMIRS (North Adriatic Maritime Incidident Response System), ki je bil sofinanciran iz sredstev mehanizma Evropske unije na področju Civilne zaščite in ga je med marcem 2022 in februarjem 2024 izvajalo šest projektnih partnerjev iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Projekt je bil pravkar zaključen.

V okviru projekta NAMIRS so partnerji, vključujoč Fakulteto za pomorstvo in promet Portorož, zbrali znanje, opremo in vire, da bi izboljšali pripravljenost in uskladili postopke skupnega posredovanja vseh treh držav. Izdelali so standardne operativne postopke (SOP) za prve posredovalce, ki so namenjeni koordinaciji mednarodnih operacij za učinkovito omejitev škode zaradi izlitja olja na morju. Le- ti so bili uspešno preizkušeni na vaji v Tržaškem zalivu. “Obravnavano geografsko področje je namreč zelo ranljivo, saj se izvaja obalni in pomorski turizem, obsežen tovorni prevoz in tudi prevozi v potniškem prometu, ribištvo, itn., hkrati pa gre za območje s pomembno kulturno dediščino in vključuje tudi zaščitena območja,” so povedali strokovnjaki s fakultete.

Med procesom sodelovanja je bila potrjena pomembnost interoperabilnosti in usklajevanja intervencijskih protokolov. Prepoznana je bila potreba po nadaljnji krepitvi dosežene ravni sodelovanja, kar je ključnega pomena za učinkovito in usklajeno delovanje, tudi širše v okviru delovanja civilne zaščite EU. Načrtovani cilji projekta so bili v celoti doseženi.

fakulteta za pomorstvo

Izkušnje, znanje in dobre prakse, ki so bile razvite in pridobljene v času izvajanja projekta NAMIRS, bodo pod okriljem projekta Adriatic Sensitive Areas Protection (ASAP) prenešene in razširjene s Severnega Jadrana na celotno Jadransko morje, ki je zaradi svoje polzaprte lege še posebej občutljivo na onesnaževanje. Namen projekta je okrepiti pomorsko zaščito in morsko obalo ter morje obvarovati pred posledicami onesnaževanja. Pri projektu ASAP bo prav tako sodelovala fakulteta.

ASAP bo v boju proti onesnaženju združil oceno okoljskih tveganj, analizo razpoložljivih in manjkajočih virov s tehničnimi zmogljivostmi in postopki odzivanja v vseh šestih državah, ki si delijo Jadransko morje. V ta namen bodo vzpostavljena skupna pravila za posredovanje. Standardni operativni postopki bodo omogočali skupen odziv, pri čemer bodo projektni partnerji posebno pozornost posvetili lažji transnacionalni komunikaciji v primeru velikih nesreč na morju. Prvi posredovalci ciljnih držav bodo vključeni v usposabljanja, ki jim bodo omogočila razviti enake veščine in znanja, kot jih že imajo posredovalci v partnerskih državah severnega Jadrana.

Da bi države bolj preizkusile mehanizem in bolj usklajeno ukrepale v primeru dogodka velikih razsežnosti, bodo v času projekta organizirane tri skupne vaje. Triletni projekt se bo zaključil s študijo izvedljivosti mehanizma za ukrepanje in predlogom skupnega akcijskega načrta.

 

PETRA MEŽNARC