Zahodni Balkan v čakalnici Evropske unije

V Evropsko unijo bi leta 2025 lahko vstopile države Zahodnega Balkana, ki bodo izpolnile vsa merila za članstvo. To je v Tirani poudaril predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je začel balkansko turnejo v Skopju, končal pa jo bo v Sofiji.

Jean-Claude Juncker se je za balkansko turnejo odločil po predstavitvi strategije evropske komisije za Zahodni Balkan, s katero želi po več letih oživiti širitveni proces. Državam kandidatkam je obljubil, da bo EU prepoznala njihova prizadevanja. V Skopju je še poudaril, da bo Bruselj o pristopnih pogajanjih z državami Zahodnega Balkana odločal ločeno, glede na njihova posamična prizadevanja. Rok je odprt za vse države kandidatke, ki jim Bruselj domnevno verjame, da se reformirajo. Čeprav sta Srbija in Črna gora, ki se že pogajata, najdlje na poti v EU, to še ne pomeni, da bosta gotovo vstopili v EU do leta 2025.

Brez uvoza nestabilnosti

V Beogradu je Juncker včeraj poudaril, da članice EU ne morejo postati države, ki niso rešile dvostranskih sporov. Po njegovih besedah želijo na Balkanu zagotoviti stabilnost, ne uvažati nestabilnosti. V tem kontekstu je poudaril, da Bruselj želi normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, karakter sporazuma pa morata doreči Beograd in Priština. Sklenil je z ugotovitvijo, da EU brez Zahodnega Balkana in Srbije ni celovita.

Albanija in Makedonija še čakata na pogajanja, vendar je evropski komisar za širitev Johannes Hahn ocenil, da bo evropska komisija začetek pristopnih pogajanj s tema dvema državama, ki sta v zadnjih letih sprejeli pomembne reforme, najverjetneje predlagala do poletja. Makedonija je kandidatka za članstvo v EU od leta 2005, Albanija pa od leta 2014. Albanski premier Edi Rama je izpostavil prve rezultate pravosodne reforme, ki je ključna za začetek pristopnih pogajanj.

Sporazum v sedmih točkah

V Skopju je Juncker poudaril, da bi Makedonija lahko dobila datum za začetek pristopnih pogajanj že v prihodnjih mesecih, če bo rešila spor o imenu z Grčijo. Makedonsko oblast in grškega premiera Aleksisa Ciprasa je pozval, naj kot prijatelji rešijo vprašanje imena. Kot korak na poti k začetku pristopnih pogajanj je omenil sporazum o dobrem sosedskem sodelovanju med Skopjem in Sofijo.

Makedonski premier Zoran Zaev je pojasnil, da Makedonija vztraja pri trajni rešitvi, ki bo spoštovala dostojanstvo in zaščitila identiteto obeh držav. Zaev je prepričan, da bo državama uspelo najti takšno rešitev. Zaev je kot neutemeljene zavrnil grške trditve, da ima Makedonija ozemeljske apetite do Grčije, če se zanemarijo grške plaže, ki jih vsako poletje okupira več kot milijon Makedoncev. Poudaril je, da za Skopje ni sprejemljiva grška zahteva, naj potrdi spremembo imena tudi s spremembo ustave.

Sodeč po navedbah grških medijev za Atene ni sporno samo ime Makedonije, ampak Skopju predlagajo sporazum v sedmih točkah po sistemu vzemi ali pusti. Ciprasov predlog naj bi se poleg imena nanašal tudi na obseg uporabe imena, jezika, identitete, komercialne uporabe imena, okrajšave in akronima. V Skopju so se na predlog že odzvali s sporočilom, da se o identiteti in jeziku ni mogoče pogajati. V igri so, na primer, kratice MK in MKD za Makedonijo, ki so neposredno povezane z imenom Makedonija. Grčiji menda ne ustreza niti makedonska državna himna, ki vsebuje iredentistične elemente, od Skopja pa naj bi še zahtevale spremembo vseh osebnih dokumentov državljanov, od osebne izkaznice do potnih listov in vozniških dovoljenj.