Pomurje je nogometna regija. Klub premore domala vsaka vas, obisk nogometne tekme pa je za marsikaterega prebivalca glavna prostočasna aktivnost ob koncu tedna.
Tekmovanja v pomurski nogometni ligi (PNL) ter medobčinskih nogometnih ligah (MNL) Lendava in Murska Sobota se počasi končujejo in približujemo se odločitvam o prvakih, napredovanjih in pripravam za prihodnjo sezono. Pred začetkom aktualne sezone je bilo v nogometnih krogih zelo vroče, saj je trem klubom grozila nezmožnost nastopa v PNL zaradi neizpolnjevanja pogoja o mlajših selekcijah. Odločitev so potem v medobčinskih nogometnih zvezah (MNZ) Lendava in Murska Sobota preklicali, a Hotize, enega kluba iz omenjene trojice, v ligi danes ni. Člansko moštvo je bilo razpuščeno pred preklicem sklepa. Med sezono sta iz takih in drugačnih razlogov v PNL prenehala tekmovati Prekmurec Dobrovnik, v MNL Murska Sobota Šalovci in še prej Tišina.
Ne bodo preživeli
O podmladku nogometnih klubov se je v zadnjih letih začelo veliko govoriti. O pomenu mlajših selekcij za obstoj klubov, pogojih, ki jih morajo izpolniti, da lahko napredujejo v višjo ligo, in o kritikah, ki letijo na njun račun zaradi zasledovanja teh pogojev, sta se v tokratni temi meseca razgovorila predsednika MNZ Lendava Slavko Režonja in MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan.
»Tisti klubi, ki ne bodo delali z otroki, ne bodo preživeli. Pri nas plačujemo članske ekipe, z mlajšimi pa ne bi delal nihče,« navede prvi in lahko bi rekli poglavitni razlog Kacijan in nadaljuje, da je treba upoštevati, da nataliteta v regiji pada, populacija se stara, več kot 30 odstotkov otrok v pomurskih šolah pa ima prekomerno telesno težo. Težava pomanjkanja mlajših selekcij je večja, kot se zdi, pristavi Režonja. Naveže se tudi na kratkoročno vizijo vodstev klubov. »Nočem biti predsednik, po katerem bodo rekli, da v Pomurju več ni nogometa,« je jasen.
Prvi mož lendavske MNZ je povedal, da so lani registrirali 102 otroka, kar je rekordno število registracij. »Toda v čem je problem? To so generacije, ki se hitro navdušijo in hitro ohladijo. Velika pričakovanja imajo tudi starši. Zato je potrebno kontinuirano delo, otroke spremljati od začetka in jih podpirati, da bodo čez leta postali članski igralci. Če nekomu pri mladih letih privzgojiš potrebne navade, bo igralec naših let skrbel za svoje otroke in jih vpisal k športu.« Nadaljeval je, da so se v Pomurju pojavile tri močne organizirane skupine, lendavska, beltinska in soboška nogometna šola. Tako je denimo 200 otrok v selekcijah U7 in U9 skoncentriranih na majhnem območju.
In v čem sogovornik vidi težavo? V tem, da če vodstvo ugotovi, da posamezni igralci nimajo dovolj kakovosti za selekcije U15, U17 in U19, se odločijo raje za nogometaše od drugod, domači pa ostanejo brez kluba. »V Muri niso dovolj dobri, v preostale klube pa ne morejo iti, ker nimajo mlajših selekcij,« navede primer. Po njegovem mnenju bi morali denimo igralce selekcij U7 in U9 mentorji pustiti čim dlje v domačem okolju.»Zdaj so kar naenkrat najboljši, če potem ni uspeha, pa opustijo šport. Če mladi izhajajo iz malega okolja, pa imajo vedno motivacijo za napredek,« pravi in doda, da je velikega pomena pri mlajših selekcijah tudi kakovost dela. Kot še pojasnjuje, je v šport vključenih premalo pedagoških delavcev, generacije pa so vse zahtevnejše in že ena slaba poteza ali zamera lahko pomeni, da je otrok za klub izgubljen.
Ključ je v povezovanju
Klubi iz iste občine ali tudi različnih so se začeli združevati in ustanavljati nogometne šole. Na območju MNZ Lendava deluje Naftina nogometna akademija, sogovornik pa pravi, da je zveza predlagala, kateri klubi se še lahko povežejo. To so že storili klubi iz Črenšovec, Odranec in Bistrice. Kot je povedal Boštjan Graj, koordinator Nogometne šole (NŠ) Zboč, so leta 2020 na pobudo omenjenih klubov ravno zaradi pomanjkanja igralskega kadra v mlajših selekcijah pristopili k ustanovitvi skupne šole. »Zavedali smo se, da je edino to rešitev, da klubi izpolnijo pogoje, ki sta jih za tekmovanje v PNL postavili MNZ Lendava in Murska Sobota,« dodaja.
Vsak klub v NŠ Zboč ima urejeno piramido mlajših selekcij do U13, selekcije U15, U17 in U19 so skupne in registrirane vsaka v svojem klubu. V klubih dnevno trenira več kot 130 otrok iz občin Odranci in Črenšovci, nekaj tudi iz Občine Velika Polana. »Pomurski klubi se zavedamo, da obstoj klubov brez otrok ni mogoč, po drugi strani pa moramo vedeti, da povezovanje klubov pomeni manj ekip v Pomurju. Tudi MNZ bodo morale v prihodnje sprejeti kompromise in prisluhniti pobudam klubov za rešitev problematike pomanjkanja igralcev v mlajših selekcijah, če ne želijo, da ugasne še kakšen klub,« žogico vrača Graj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) To je bil 42. Maraton treh src od začetka do konca
Še enkrat podoživite z nami dogajanje na 42. Maratonu treh src, najstarejše in največje tekaške prireditve v tem delu Evrope. Začelo se je že z otvoritvijo, bližnjim koncertom Željka Bebeka in predskupina Zempo v organizaciji Občine Radenci pri novem amfiteatru, številne zbrane pa so nagovorili župan občine Radenci Roman Leljak, generalni direktor Radenske Adriatic Marián Šefčovič in predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src. Po celodnevnih tekih in rekreativnih preizkušnjah se je dogajanje sklenilo s koncertom benda Let 3. Na prireditvi so poskrbeli za še eno lepo presenečenje, saj so na novem dobrodelnem teku zbirali denarna sredstva, s čimer bodo športno udejstvovanje omogočili tudi ranljivim skupinam. Celotno dogajanje je v svoj objektiv bogato zaobjel fotograf Dani Mauko.
MNZ Lendava je na podlagi temeljite analize predlagala še združevanje Turnišča, Dobrovnika, Kobilja. Poskus je že bil, toda po besedah Režonje je potreben dogovor županov, okolja in staršev. Potem še združevanje Polane, Hotize, Gaberja, Kapce, imeli bi podporo pri delu Nafte. Prav tako še drugi klubi, kot so Mostje, Dolga vas, Čentiba, Graničar. »Če bi klubi in zaledje, torej občine in šole, sodelovali, lahko vsi izpolnijo pogoje,« meni Režonja, ki nadaljuje, da če na primer trije klubi ne bi mogli sestaviti ekip za selekcije U15, U17 in U19, je problem drugje, v družbenem odnosu do športa.
Tudi klubi na območju MNZ Murska Sobota se v zadnjih letih povezujejo pri delu z mlajšimi selekcijami. Kot vzoren primer Kacijan navede združevanje Čarde iz Martjanec in Keme iz Puconec. Pod okriljem NK Čarda je bila pred 16 leti ustanovljena nogometna šola, ki je razdeljena na otroški in tekmovalni del. V otroškem imajo približno 90 otrok od 5. do 13. leta, v tekmovalnem so vzpostavili sodelovanje s Kemo. Tako imajo razvojno selekcijo U14 ter tekmovalne selekcije U15, U17 in U19. V skupnih selekcijah je okrog 75 igralcev, skupno torej 165 mladih iz občin Moravske Toplice in Puconci ter Mestne občine Murska Sobota. »Že pred sodelovanjem NK Čarda in NK Kema Puconci smo bili eden redkih pomurskih klubov, ki je imel vzpostavljeno celotno piramido selekcij,« poudari Marko Pintarič, vodja NŠ NK Čarda. »Klubi, ki so mlajše selekcije jemali kot nujno zlo, imajo zdaj težave z lastnim kadrom. Zavedati se je treba, da ne vzgajamo le bodočih igralcev, ampak tudi bodoče gledalce in prostovoljce, ki bodo lahko v prihodnosti na različne načine pomagali pri delovanju kluba.«
Pintarič pravi, da namen mlajših selekcij ne sme biti le izpolnjevanje pogojev. »Dejstvo je, da je v otroškem nogometu preveč tekmovalnosti, po drugi strani pa bi morala tudi nogometna zveza vzpostaviti sistem, ki bi olajšal sodelovanje med nogometnimi šolami. Tudi med klubi je namreč včasih kar nekaj malomeščanske nevoščljivosti in pomanjkanja vizije, kar vse skupaj še otežuje sodelovanje,« dodaja.
Izpostavil je še en vidik delovanja klubov – da temelji na principih prostovoljstva. Srednjeročno oziroma dolgoročno vidi problem ravno v zastarelosti teh principov. »Višje organizacije in zveze bi se morale več ukvarjati s to tematiko, saj je vedno težje privabiti ljudi, da žrtvujejo prosti čas za dobrobit kluba ali kakšnega drugega društva. Klube, ki delamo, je zato treba nagrajevati in materialno spodbujati, da še mi ne začnemo šepati in umirati na obroke,« je nazorno opisal sogovornik. Prepričan je, da se bo v naslednjih letih stanje v klubih še poslabševalo in zaostrovalo.
Kako je na Goričkem
Od septembra lani obstaja Nogometna šola Ledava, v kateri sodelujeta nogometna kluba Goričanka in Serdica, oba iz rogašovske občine. Ideja o združitvi mladih je pri odgovornih tlela zadnjih deset let, z ustanovitvijo nogometne šole pa so se združile vse mlajše selekcije klubov. Trenutno jih je šest, sestavlja jih približno 90 otrok in mladih, za katere skrbi šest trenerjev, pri selekciji U15 sodelujejo tudi z NK Grad. »Združevanje klubov je zagotovo pripomoglo k združitvi še članske ekipe, ki nastopa v pomurski ligi. Še posebej nas veseli, da se nam pridružujejo tudi mladi iz sosednjih občin,« je povedal Zoran Zorković, predsednik NŠ Ledava.
Zorković je prepričan, da bo za dvig kakovosti tekmovanja potrebna še kakšna združitev oziroma sodelovanje na Goričkem. »Vsaj minimalni pogoji MNZ morajo zato biti. V preteklih letih se je zaradi rivalstva in želje po rezultatu v članskem nogometu pozabljalo na delo z mladimi. Sedaj, ko je manj finančnih sredstev, se je vse to kot bumerang vrnilo, tako na Goričkem članski nogomet nima ekipe v tretji ligi, niti ekipe, ki bi bila konkurenčna za prva mesta v pomurski ligi,« opozarja.
Kacijan navede še, da ljutomerski klub, ki je edini pomurski tretjeligaš, sodeluje s Cvenom, klubi iz beltinske občine so v tamkajšnji šoli, združujeta se tudi Veržej in Radenci. Tudi on vidi težavo na Goričkem, kjer ni sodelovanja med Šalovci in Hodošem, prav tako se z nikomer niso povezali Križevci. NK Šalovci od začetka spomladanskega dela nima članske ekipe. Kot je pojasnil predsednik kluba Marjan Matuš, je do tega privedlo več razlogov, med glavnimi je pomanjkanje stabilnega jedra ekipe, okoli katerega bi gradili. »Zadnjih nekaj let smo krpali igralsko luknjo, sedaj ni več šlo. Bilo je nekaj odhodov, nekaj poškodb, igralci so odhajali tudi zaradi prijateljev, ki so zaigrali drugje. Kako bo naprej, bomo videli. Želimo si, da bi že prihodnjo sezono ponovno sestavili člansko ekipo, vendar je problem, ker imamo zagotovljeno le U15 selekcijo, preostalih dveh, torej U17 in U19, trenutno nimamo,« stanje v klubu opiše Matuš.
Predsednik MNZ Murska Sobota poudari, da mora biti nosilec nogometa Mura in da mora sodelovati z drugimi. »Bolj ali manj so vsi mladi igralci prišli tja iz okoliških klubov in ne moreš imeti 200 igralcev nižjih starostnih kategorij, ker jih toliko ne more igrati. Dejstvo je, da jih imaš zaradi vadnine.« Tudi Režonja se strinja, da bi bilo treba drugače zastaviti nekatere stvari, ampak posegati v organizacijo in strukturo klubov je težko.
»Poglejmo Tišino. V tem trenutku nimajo članske ekipe, vendar še nikoli niso imeli registriranih toliko mlajših igralcev. To pomeni, da bodo že čez nekaj let spet igrali članski nogomet. Tisti klubi, ki pa imajo samo člansko ekipo, ni variante, da bi v prihodnosti še igrali,« je neposreden predsednik MNZ Murska Sobota. Kot spodbudo klubom, da delajo z mladimi, je navedel še, da ne zaračunavajo tekmovalnih taks za mlajše selekcije, vodenja tekmovanja, registracij.
Popuščanja ne bo
»Vztrajali bomo pri propozicijah, ki smo jih sprejeli, čisto vsi pa imajo omogočeno, da igrajo. V MNZ lahko igraš do 65. leta in ne potrebuješ nobene mlajše kategorije,« sta jasno povedala, da popuščanja več ne bo. V PNL bodo tako lahko s prihodnjo sezono igrali le klubi, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. »Imamo kar nekaj klubov v MNZ MS, ki izpolnjujejo vse kriterije. In zdaj bomo njih kaznovali s tem, da bomo podpirali nekaj tistih, ki nimajo pogojev? Tako ne gre,« je jasen Kacijan. Zagotavlja, da je vsem omogočeno, da igrajo, vsi pa morajo vedeti, do kod lahko sežejo. Doda, da je treba vzorne nagraditi, toda materialno in ne finančno. »Tisti, ki bo prvi, bo imel bistveno manj težav, ko bo šel v 3. ligo, ker bo izpolnjeval pogoje,« še pravita.
»Midva sva zdaj osovražena, ker sva postavila pogoje, vendar če teh ni, ne bo na dolgi rok nič ostalo,« je bil poveden prvi mož lendavske MNZ. Kajti spremembe so bile potrebne za dobrobit klubov in njihov obstanek ter za dobro družbenega okolja. Zavedata se tudi, da je velik dejavnik pri obstoju klubov prostovoljno delo lokalnih ljudi. »Kriza sistema društev bo v prihodnje še večja kot danes. Vsako društvo je odvisno od dveh, treh posameznikov, ko ti nehajo, je zadeva končana,« je spet realen Kacijan.
Krčenje članskih ekip
V zadnjih tednih pa je slišati govorice, da nekateri klubi ne bi več toliko vlagali v članske ekipe, ampak predvsem v podmladek. Tudi ŠNK M-Trade Radgona, ki tekmuje v PNL. Predsednik kluba Emil Bračko pravi, da članski nogomet podpirajo, ker se po tej ekipi zgledujejo mlajši, ampak v prvi vrsti je treba postaviti trdno zaledje v mlajših selekcijah. »Piramida mora biti polna, ker članska ekipa težko funkcionira brez mlajših. Sedaj odpravljamo posledice dejanj prejšnjih vodstev, ko so se odločali o igranju članov v 3. slovenski ligi. Prišlo je do finančnega razpada, izgubili smo ogromno mladih in pred nekaj leti smo to začeli sestavljati nazaj,« razlaga. Dodal je, da so bile izgubljene vse selekcije do U11, zdaj so jih do U14 ponovno vzpostavili, v načrtu pa imajo dopolnitev še kadetske in mladinske ekipe. »Ta luknja se začenja poznati v članski selekciji, kjer nam primanjkuje igralcev, ker pet let nismo proizvedli nobenega mladinskega igralca,« je nadaljeval. Ali bodo člansko ekipo v prihodnje imeli ali ne, še ni znano. Bračko pojasnjuje, da so v fazi reševanja situacije. »Želja je, da članska ekipa ostane, če bomo ugotovili, da ni možno sestaviti ekipe, da ni domačega kadra, tujega si ne moremo privoščiti, ker nam sredstva tega ne dopuščajo, pa bomo morali še malo potrpeti, da otroke pripeljemo do kadetske, mladinske selekcije in nato bomo znova začeli graditi člansko,« je še pojasnil in kot dodatno težavo navedel odhod kvalitetnih igralcev čez mejo v Avstrijo.
Kaj o tej strategiji opuščanja članskih ekip pravita predsednika? Zaradi tega jih bo manj v ligah. Kacijan pričakuje, da bo število klubov, ki tekmujejo v članskih ligah, v prihodnosti še nižje, bo pa naraščalo število tistih, ki delajo z mladimi. Krčenje števila članskih ekip pričakuje tudi Režonja.
Oba se strinjata, da je sedaj neko prehodno obdobje prilagajanja na spremembe. »Kar se tiče nogometa, smo v Pomurju fenomen. Skoraj vsaka vas ima klub. Se je pa mladina spremenila in temu se bomo morali prilagoditi,« pravi Kacijan. Režonja na drugi strani še doda, da že sedaj prihaja do osipa mladih nogometašev, še večja težava pa bo v prihodnje.
V prihodnji sezoni brez večjih sprememb
Predsednika zvez v PNL za sezono 2024/25 predvidevata 14 klubov. »Dolgoročno ni nujno, da jih igra 14, lahko tudi 10 ali 12, a le takih, ki izpolnjujejo vse pogoje,« poudari Slavko Režonja. Nadaljuje, da bo prihodnjo sezono Hotiza začela tekmovanje v MNL Lendava, kak klub pa bo verjetno izstopil (Nafta veterani). Število se bo tako še naprej vrtelo okoli osem. Pa v soboški MNL? Danilo Kacijan pravi, da bo podobno kot letos, ko po izstopu Šalovec pred pomladnim delom tekmuje 12 ekip. »Tišina se bo prej ali slej vrnila, prav tako čez nekaj let Šalovci, ki dobro delajo z mlajšimi.«