Messi prihaja v Ljubljano

Manjše igrišče zahteva odlično tehnično znanje, ki je vselej krasilo najbolj priljubljene velemojstre nogometa.

Objavljeno
21. januar 2018 21.15
Medijski dogodek s portugalskim zvezdnikom Ricardinhem - Ricardinho 04.decembra 2017 [šport,futsal,Ricardinho]
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Kaj bo prineslo navijačem evropsko prvenstvo v futsalu, ki bo odprlo svoja vrata naslednji torek s tekmo Slovencev in Srbov? Nemara več, kot bi mislili na prvi pogled. Futsal kot najbolj priljubljena zvrst dvoranskega nogometa ohranja svoje korenine tudi v 21. stoletju, najboljše krasi odlično tehnično znanje, dejavnik, ki odloča zmagovalce vse manjšega odstotka tekem v nogometu. Pet igralcev (štirje in vratar) igra na igrišču velikosti najmanj 38 x 20 metrov s tršo žogo, ki omogoča večjo domišljijo pri njenem obvladovanju in preigravanju tekmeca.

Manjše igrišče zahteva odlično tehnično znanje, ki je vselej krasilo najbolj priljubljene velemojstre nogometa. Tako je bilo v časih Peleja, Garrinche, Maradone in Romaria, enako velja danes, ko blestijo Messi, Ronaldo in Neymar.

»Ko sem odraščal v Argentini, sem igral 'mali nogomet' na ulici s prijatelji in v klubu. To je bilo obdobje neizmerne zabave, ki mi je pomagalo, da sem danes, kar sem,« je zatrdil Messi, enako meni njegov nekdanji soigralec Xavi, morda najboljši zvezni igralec doslej: »Le pri futsalu lahko ugotoviš, ali je igralec zares nadarjen, tehnično dovolj dober in se taktično znajde na majhnem prostoru. Pri 'normalnem' nogometu lahko prezreš bistvo zaradi močnega dejavnika telesne pripravljenosti.« Podobno trdijo druge zvezde. »Futsal zahteva od tebe hitro razmišljanje in igro. Če osvojiš to, ti je pozneje lažje, ko preideš na nogomet,« je prepričan Pele, enako razmišljata brazilski in portugalski Ronaldo. »Vadba na majhnem prostoru ti omogoča boljši nadzor žoge pri veliki hitrosti,« je prepričan CR7, legendarna številka 9 dodaja: »Le z igranjem futsala razviješ pravo hitrost prvih korakov, kar je za napadalce ključno.«

Kdo si upa oporekati mnenju najboljših asov v 150-letni zgodovini nogometne igre? V Ljubljani bodo torej 30. januarja odprli ples, na katerem bodo imeli navijači kaj videti.

Da so med akterji tudi Slovenci, je toliko bolje. Prav Slovenci bi lahko potegnili največ koristnega iz enajstdnevnega turnirja v metropoli. Ni jim treba tekmovati z gostitelji prejšnjega eura Srbi, ki so leta 2016 v beograjsko Areno pritegnili 110.000 gledalcev, četudi bi se ob dobrem scenariju v Stožicah lahko približali temu dosežku. Futsal bi morali namreč negovati bolj kot kadarkoli prej. Nogomet preplavlja množica »triatloncev«, ki jih krasijo hiter tek na 60 m, skok v višino in rokoborba, hkrati v tehničnem znanju capljajo za asi, ki so nekoč navduševali navijače in zanesljivo izumirajo. Futsal bi lahko pomagal tudi »pravemu« nogometu. Ob tem, da najboljši mladi nogometaši lahko unovčijo znanje futsala že med kadeti in mladinci, bi spodbudila nadaljnji interes za nogomet pri nas tudi morebitna odlična ocena organizacije turnirja. Največji letošnji športni dogodek na naših tleh bi nogometni zvezi omogočil realne načrte za to, da bi v prihodnje gostila še večje dogodke pod dežnikom Uefe, denimo euro U21, s katerimi bi še močneje opozorila nase mlade, pokrovitelje in državo.