Norberg je nastopil v dokumentarcih Trailblazers: The New Zealand Story (Pionirji: novozelandska zgodba) in The Price of Peace (Cena miru) produkciji Free To Choose Network, zdaj pa Šved v dokumentarnem filmu predstavlja svojo domovino, o kateri imajo mnogi Američani (in še kdo) precej izkrivljeno predstavo.
V novem dokumentarnem filmu Sweden: Lessons for America? (Švedska: lekcije za Ameriko?) ekonomist stopi v ospredje in se poglobi v ekonomske in družbene značilnosti svoje domovine.
Več o dokumentarcu Sweden: Lessons for America na TEJ POVEZAVI
Enourni film Norberga spremlja na potovanju skozi zgodovino švedske gospodarske preobrazbe iz ene najrevnejših držav sveta v eno najbogatejših. Film izpostavi ključne ideje in pobude, ki so sprožile reforme in Švedski pomagajo ohranjati zavidljiv ekonomski status: med njimi so svoboda govora, prosti trg, nova tehnološka podjetja, nove službe in celo starodavni švedski superjunak.
Mnogi ameriški socialdemokrati izrabljajo Švedsko za podkrepitev svojih centralističnih politik, ugotavlja Norberg. Poudari pa, da se ameriška levica zaveda, da je Švedska tudi dežela pokojninskih reform, svobodne trgovine, nizkih korporativnih dajatev, da nima davka na premoženje, darila in dediščino, da s sistemom šolskih vavčerje staršem ponuja možnost, da sami izberejo, v katero šolo bodo poslali otroka. Prosti trg in svobodna trgovina sta tista, ki omogočata švedsko socialno državo. »Za redistribucijo bogastva je morala država drastično deregulirati gospodarstvo in s tem omogočiti nastanek tega bogastva,« izpostavi Norberg.
Napovednik dokumentarca:
Ekonomisti v filmu izpostavi tudi visoko stopnjo zaupanja javnosti v sistem. Da je redistribucija bogastva sploh možna, morajo državljani verjeti, da politiki denarja ne bodo zapravljali in da si bodo prejemniki pomoči to zaslužili, poudarja Norberg, ki pravi, da v korumpiranem sistemu socialna država lahko privede do propada sistema.
Dokumentarec prinaša tudi svarilo Toma Palmerja in fundacije Atlas Network. Palmer izpostavi kar 25-odstotni davek na dodano vrednost, ki predstavlja veliko davčno breme za švedske prejemnike nižjih dohodkov. Če bi želele ZDA prevzeti švedski model, bi to pomenilo visoke davke za reveže in delavski razred, meni Palmer.