KPK z novim orodjem

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) dobiva novo pravno podlago za svoje delo. DZ je po letih razprav potrdil spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pravnih dilem in izpodbijanj postopkov, ki tečejo pred KPK, naj ne bi bilo več, predsednik države pa bo imel manj dilem pri izbiri članov senata KPK.

Predsednik KPK Robert Šumi Foto: STA
Predsednik KPK Robert Šumi Foto: STA

LJUBLJANA > Po oceni ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič je ključnega pomena krepitev preventivne in nadzorne vloge KPK ter jasna razmejitev pristojnosti, tako da je pristojnost za pregon kaznivega dejanja korupcije v rokah policije in državnega tožilstva. “Ravno ta nejasnost je v preteklosti povzročala veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanja vloge komisije,” je dejala ministrica.

Bolj jasno določeni postopki

Komisija bo izzive korupcije lahko naslavljala z načelnimi mnenji in ugotovitvami o konkretnem primeru, opravljala bo preventivno in nadzorno delo, sume kaznivih dejanj korupcije pa naznanila pristojnim organom. KPK bo lahko na lastno pobudo izdajala priporočila in tako naslavljala možna sistemska korupcijska tveganja.

Robert Šumi

predsednik KPK

“Veseli nas, da so poslanci z veliko večino, kar 78 glasovi za, potrdili spremembe zakona. To razumemo kot potrditev, da je komisija v naši družbi potrebna, in spodbudo nadaljnjemu delu komisije v smeri krepitve integritete in preprečevanja korupcije.”

Novela zakona vzpostavlja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, v kateri so javno dostopni podatki o poslovanju z državo za vsak pravni subjekt. Urejajo se tudi pravice in dolžnosti tistih, ki jih obravnava KPK. V preteklosti so zaradi tega številni postopki, ki jih je vodila KPK, padli na sodiščih.

Zakon, ki so ga poslanci včeraj potrdili z 78 glasovi podpore, razširja nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. K poročanju o svojem premoženju bodo med drugim zavezani tudi nadzorniki državnih podjetij in podjetij v lasti lokalne skupnosti.

Več avtonomije v postopku izbire članov senata KPK dobiva predsednik republike. Da ima zvezane roke, je predsednik Borut Pahor opozarjal zlasti ob imenovanju Borisa Štefaneca na funkcijo predsednika KPK in ob odzivanju na prepire med člani senata KPK.

Po novem bo kandidacijska komisija preverila ustreznost prijavljenih kandidatov in predsedniku republike predložila celoten seznam, tudi tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev. Predsednik se bo od tod naprej odločal po svoji vesti.

Poudarek preventivi in nadzoru

Na KPK so se novice, da so poslanci novelo zakona potrdili z veliko večino glasov, razveselili. Prednosti novele sta po oceni KPK poudarjena preventivno-nadzorna funkcija komisije in poudarek na krepitvi integritete. KPK za dodatne naloge potrebuje tudi dodatne kadrovske, finančne in informacijske vire, poudarjajo.

V Transparency International (TI) Slovenia pozdravljajo sprejem novele zakona, a menijo da je to le prvi korak k celoviti prenovi protikorupcijskega okvira. Opozorili pa so, da zakon v izbirno komisijo za člane senata KPK uvršča tudi predstavnika DZ, kar povečuje možnost političnega vpliva na imenovanje senata KPK. Narobe se jim zdi tudi to, da so poslanci z dopolnili zvišali prag za sprejem daril (s 75 evrov na 100 evrov) in za prijavo daril (s 25 na 50 evrov).


Najbolj brano