Krvni testi, ki zaznajo prisotnost raka v telesu, so vse bližje rutinski uporabi. Iz ZDA in Velike Britanije že prihajajo pričevanja bolnikov, ki so prepričani, da jim je zgodnje odkritje raka s pomočjo krvnega testa rešilo življenje. A onkologi opozarjajo, da je za navdušenje še prezgodaj.
67-letni ženski brez kakršnihkoli simptomov so med rutinskim zdravniškim pregledom ponudili tudi krvni test, ki lahko zazna prisotnost raka v telesu. Test je pokazal prisotnost ostankov rakavih celic v krvi in nakazal, da bi lahko izvirali iz maternice ali jajčnikov.
Napotili so jo na ultrazvočno preiskavo, pri kateri so odkrili tumor na levem jajčniku. Po manj kot mesecu dni od rezultatov testa je prestala kirurški poseg, s katerim so ji odstranili jajčnike in maternico, nato pa je preventivno sledilo še šest kemoterapij. Po 21 mesecih je bolnica še vedno brez kakršnihkoli znakov bolezni.
55-letnica brez posebnih tveganj za razvoj raka je na lastno pobudo zahtevala krvni test, ki je nakazal, da je v telesu prisoten tumor, najverjetneje na ledvicah ali žolčniku. Preiskava z magnetno resonanco je nato potrdila prisotnost tumorja na ledvicah, ki so ga s kirurškim posegom hitro izrezali. Bolnica je po 13 mesecih še vedno brez kakršnihkoli znakov bolezni.
To sta dva primera uporabe najnovejšega načina za zgodnje odkrivanje raka, ki obljublja izboljšanje naših možnosti v boju proti številnim vrstam raka, ki jih danes praviloma odkrijemo prepozno za učinkovito ukrepanje.
Izziv: odkritje raka pred pojavom simptomov
Večino rakov še vedno odkrijemo, ko so toliko napredovali, da začnemo občutiti simptome. Le za nekaj posameznih rakov imamo na voljo presejalne teste, s katerimi jih lahko zaznamo pred tem.
Nekateri raki so med prebivalstvom preveč redki in zanje ni racionalno uvajati posebnih presejalnih testov.
V Sloveniji trenutno obstajajo presejalni programi za raka dojke (Dora), raka debelega črevesja (Svit) in raka na materničnem vratu (Zora). Zdravniki poleg tega starejše moške pogosto testirajo s tako imenovanim PSA testom, ki lahko nakaže na prisotnost raka prostate. V načrtu je tudi vzpostavitev presejalnega testiranja za pljučnega raka in raka na želodcu.
A veliko število rakov – dober primer je rak trebušne slinavke – zaradi odsotnosti opozorilnih simptomov in primernega načina testiranja zdravniki še vedno odkrijejo v poznem stadiju. Takrat je bolezen že napredovala in so možnosti za zdravljenje že omejene, možnosti za dolgotrajno preživetje pa slabše. Krvni testi, znani pod kratico MCED (multi-cancer early decection), obljubljajo, da bodo to spremenili.
Koščki rakavih celic plavajo po krvi
MCED testi temeljijo na zaznavanju delčkov izvencelične DNK iz ostankov celic, ki plavajo po krvi. Glede na vzorec t. i. metilacije, dodatnih molekul, pritrjenih na DNK, je namreč pri njih mogoče z veliko verjetnostjo sklepati (za to je zadolžena umetna inteligenca), ali so med njimi tudi taki, ki izvirajo iz skritega rakavega tkiva.
Računalniška analiza laboratorijskih rezultatov ne zazna zgolj verjetne prisotnosti raka v telesu, z dokaj veliko natančnostjo lahko napove tudi njegovo lokacijo, kar bistveno olajša ter pospeši naknadno diagnostiko in začetek zdravljenja.
Revolucionarno naključno odkritje
Eden od takih testov z imenom Galleri, ki ga je razvila ameriška biotehnološka družba Grail, naj bi bil sposoben zaznati prisotnost več kot 50 različnih vrst raka v telesu. Potrebujete le en odvzem krvi, na rezultate je treba počakati deset dni.
Test temelji na naključnem odkritju, do katerega so raziskovalci prišli med preizkušanjem krvnega testa (t. i. NIPT test), s katerim preverjajo morebitne prirojene napake ploda pri nosečnicah. Pri testiranjih nosečnic so namreč v nekaj primerih zaznali genetske abnormalnosti, ki niso bile povezane z zdravjem njihovih otrok. Izkazalo se je, da so posledica delčkov rakavih celic, ki plavajo v krvi.
140 tisoč prostovoljcev v raziskavi
V Evropi test Galleri še ni dostopen. Evropska agencija za zdravila ga še ni odobrila za uporabo. V ZDA pa je, čeprav ga tamkajšnja Uprava za hrano in zdravila (FDA) še ni uradno odobrila, zaradi določenih zakonodajnih izjem test že na voljo bolnikom, če ga naroči njihov zdravnik. Stane približno 900 evrov.
V Združenem kraljestvu test še ni na voljo splošni javnosti, so pa pred dvema letoma v okviru javnega zdravstvenega sistema (NHS) začeli veliko klinično raziskavo, s katero preverjajo upravičenost uvajanja tovrstnega splošnega presejalnega testa za raka v rutinsko uporabo. Za sodelovanje v raziskavi se je prostovoljno javilo več kot 140 tisoč ljudi, starih med 50 in 79 let. Prvi rezultati naj bi bili znani letos.
“Treba bo pridobiti še veliko podatkov”
Čeprav prvi podatki in pričevanja o učinkovitosti odkrivanja skritih rakov veliko obetajo, strokovnjaki svarijo, da je treba počakati na bolj trdne dokaze o smiselnosti tovrstnega presejalnega testiranja. “Treba bo pridobiti še veliko podatkov, preden se bodo tovrstni testi priporočili za široko uporabo pri ljudeh brez simptomov raka,” meni dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta.
Razvijalci testa bodo morali dokazati, da z zgodnjim odkrivanjem raka s pomočjo testa dejansko prispevajo k manjši smrtnosti in k podaljševanju življenja ljudi.
Presejalni testi, tudi obstoječi, čeprav pomagajo odkrivati raka in reševati življenja, namreč niso brez svojih slabosti. “Vsi presejalni programi povzročajo škodo; nekateri so tudi koristni, med temi pa nekateri prinesejo več koristi kot škode za razumno ceno,” so pred leti v British Medical Journal zapisali britanski strokovnjaki.
Neželeni stranski učinki presejalnih testov
Rezultat presejalnega testa je lahko lažno pozitiven, kar pomeni, da človeka obremeni z nadaljnjimi preiskavami in mu povzroči obilico nepotrebnega stresa. Rezultat je lahko lažno negativen, kar testiranemu da lažen občutek varnosti.
Lahko se zgodi, da odkrijete raka, ki ga kljub zgodnejšemu začetku zdravljenja ne bo mogoče zatreti. To pomeni, da ste človeku po nepotrebnem skrajšali čas, ko se mu z boleznijo ne bi bilo treba ukvarjati.
Prav tako pa se lahko zgodi, da s presejalnim testom odkrijemo raka, ki raste počasi in za časa življenja človeku ne bi povzročal težav. Izraz za to je prediagnosticiranje. Tak človek bi lahko brezskrbno izživel svoje življenje, saj ga rak v njem nikoli ne bi ogrozil, presejalni test pa ga spremeni v onkološkega bolnika z vsemi križi in težavami.
Kaj to pomeni pri presejanju za raka dojke, je v reviji Onkologija pred časom opisal kirurg dr. Nebojša Glumac: “Za raka dojke velja, da bo na eno preprečeno smrt 2 do 10 žensk prediagnosticiranih, 5 do 15 jih bo izvedelo za raka prej, brez vpliva na preživetje, 200 do 500 jih bo znova poklicanih na dodatne preiskave, 50 do 200 bo biopsiranih.” A je izvajanje presejanja kljub temu smiselno, saj se izboljšuje preživetje. Po podatkih Slovenskega registra raka se je petletno preživetje pri raku dojke od leta 2000 povečalo s 70 na skoraj 80 odstotkov.
Potencial za 17-odstotno zmanjšanje smrtnosti?
Kot na spletni strani družbe Grail zatrjuje njen strokovni direktor Jeffrey Venstrom, je pri testu Galleri lažno pozitivnih rezultatov manj kot en odstotek. Prav tako naj bi bil zaradi lastnosti testa obseg prediagnosticiranih rakov omejen. “Počasi rastoči raki v kri izpuščajo manj izvencelične DNK kot hitro rastoči ali agresivni raki, kar pomeni, da jih test težje zazna.”
Skratka, test naj bi z največjo zanesljivostjo zaznal ravno tiste rake, ki zahtevajo hitro ukrepanje. “Manj verjetno pa bo zaznal t. i. indolentne rake, ki ne bi nikoli povzročili simptomov ali ogrozili življenja,” zatrjuje Venstrom.
Glede na simulacije uporabe v splošni populaciji bi široka uporaba testa med 100 tisoč testiranimi ljudmi v starosti med 50 in 79 let preprečila 67 smrti zaradi raka na leto, kar predstavlja 17-odstotno zmanjšanje smrtnosti. Vendar pa morajo biti te številke potrjene v kliničnih raziskavah.
Koristna dopolnitev, ne pa nadomestilo
Strokovnjake poleg za zdaj nedokazanih koristi tovrstnih testov za preživetje skrbi tudi obnašanje ljudi, če bi tak test enkrat postal del ustaljene medicinske prakse. Zazna namreč lahko veliko število različnih rakov, nikakor pa ne vseh. Nekaterim bi tak test lahko dal lažen občutek varnosti, zaradi katerega bi se nehali redno udeleževati obstoječih, dokazano učinkovitih presejalnih programov, ki zmorejo zaznati že predrakave spremembe.
“Večina izdelovalcev teh testov trdi, da niso namenjeni nadomestitvi presejalnih testov, ki so trenutno v uporabi,” poudarja dr. Simona Borštnar. “Namesto tega bi lahko v prihodnosti morda testi MCED dopolnili trenutne presejalne teste in pomagali najti druge vrste raka, za katere ni dokazanih presejalnih testov.”
Bi bil pa na drugi strani tak krvni test sprejemljiva alternativa za ljudi, ki se presejalnih testiranj izogibajo, denimo zaradi neprijetnosti kolonoskopije pri iskanju sprememb na debelem črevesju ali pa bolečega stisa dojke pri mamografiji.
Pri odločanju o morebitnem uvajanju takega testa v splošno uporabo v javnem zdravstvu pa zagotovo ne bo šlo brez kruto racionalnega razmisleka o tem, ali stroški testa, ki trenutno nikakor niso majhni, odtehtajo družbene koristi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje