ZDA se bojijo, da bo Kitajska militarizirala vesolje, zato nameravajo napeti vse sile, da jih bodo prehiteli v tekmi izkrcavanja astronavtov na Luno.
ZDA morajo svoje astronavte izkrcati na Luni pred Kitajsko, je dejal Bill Nelson, vodja ameriške Nacionalne uprave za letalstvo in vesolje (NASA).
To je potrebno zaradi strahu pred militarizacijo vesolja, je pojasnil na zaslišanju pred Odborom predstavniškega doma ZDA. Po njegovih besedah so ZDA v vesoljski tekmi s Kitajsko, ki se še posebej kaže v tekmi, kdo bo prej pristal na Luni. V tem rivalstvu se ZDA bojijo, da Kitajska pod krinko civilnega in miroljubnega raziskovanja vesolja v resnici izvaja militarizacijo vesolja. Priznal je, da je Kitajska dosegla izjemne dosežke v vesolju, zlasti v zadnjih desetih letih, a ugotavlja, da ZDA o njih “vedo zelo malo”. “Verjamemo, da je velik del njihovega tako imenovanega miroljubnega vesoljskega programa v mnogih pogledih pravzaprav vojaške narave,” je dejal Nelson, poročajo agencije.
“Kitajska odločno zavrača takšne pripombe”
Kitajska odkrito napoveduje načrte za pristanek človeške posadke na Luni do leta 2030, kar je sicer pozneje, kot to predvideva ameriški program Artemis – novembra 2026. Kljub temu ostaja bojazen, da bo Kitajska svoj načrtovani pristanek zlorabila za prisvajanje ozemlja na Luni.
“Paziti moramo, da ne pridejo na Luno pod krinko znanstvenih raziskav. Ni izključeno, da bodo rekli: Pojdite od tod, to je naše ozemlje,” je dejal v intervjuju za bruseljski Politico.
Kitajska vlada medtem trdi, da so takšni pomisleki o njenih motivih neutemeljeni, piše Politico. “Nekateri ameriški uradniki so neodgovorno dajali izjave, s katerimi so napačno predstavili legitimna vesoljska prizadevanja Kitajske,” je v izjavi dejal Lju Pengju, tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu. “Kitajska odločno zavrača takšne pripombe,” je dodal. Po njegovih besedah Kitajska “vedno zagovarja miroljubno uporabo vesolja, nasprotuje oboroževanju in oboroževalni tekmi v vesolju ter si dejavno prizadeva za oblikovanje skupnosti s skupno prihodnostjo človeštva v vesolju.”
Da so ameriške bojazni upravičene, Nelson opravičuje z obnašanjem Kitajske v Južnokitajskem morju. To, za pomorski promet pomembno območje, bogato tudi z ribami ter zalogami nafte in zemeljskega plina, si lastijo Kitajska, Tajvan, Filipini in Brunej. Kitajska pa tekmece izrinja tako, da na nekaterih nenaseljenih otokih arhipelaga Spratly postavlja infrastrukturo, primerno tudi za vojaška oporišča, in si jih tako de facto prisvaja. “Če dvomite (o kitajskih namenih), poglejte, kaj so storili s Spratlyjevimi otoki,” je dejal Nelson v intervjuju za Politico.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje