Petek, 26. 4. 2024, 7.38
1 teden, 3 dni
Prenova glavne stavbe UKC Ljubljana delno ustavljena, ker so si premislili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,35
Ena od spornih točk naložbe je tudi protipotresna sanacija glavne stavbe. Prvotni projekt prenove 50 let stare glavne stavbe je namreč ni predvidel.
Izvajalca gradbenih del za prenovo UKC Ljubljana GH Holding so v torek obvestili, naj ustavi dela, poroča Dnevnik. Na ministrstvu za zdravje so namreč najprej ukazali, naj prenova glavne bolnišnične stavbe ne vključuje protipotresne sanacije, zdaj pa so si premislili in ustavili dela. V zvezi s tem se je v izjavi za medije odzval v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek. Povedal je, da so dela na objektu le delno ustavljena tam, kjer bodo vgrajevali protipotresne elemente.
Direktorja GH Holding Blaža Miklavčiča so v torek z dopisom DRI upravljanje investicij obvestili o poteku prenove in sanacije glavne stavbe UKC Ljubljana. "Prejeli smo novo navodilo, da naj v skladu z željami naročnika (ministrstva za zdravje, op. p.) aktivnosti zmanjšamo oziroma ustavimo," je za Dnevnik razkril Miklavčič.
Da stavba potrebuje protipotresno sanacijo, je znano že najmanj od lanskega oktobra, projekt se bo na ta račun podražil, nastale bodo večmesečne zamude.
Zapleti so posledica globokih nesoglasij med naročnikom, ministrstvom za zdravje, in njegovim Uradom za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) ter izvajalcem, družbo GH Holding. Pogodbena partnerja se med drugim ne strinjata o tem, katera dela bi moral izvajalec opraviti na podlagi sklenjenih osnovnih pogodb o energetski sanaciji in o notranji prenovi ter na podlagi tehnološkega načrta, ki je bil spisan po podpisu pogodb. Uskladitvenega aneksa ministrstvo ni hotelo podpisati, še pišejo med drugim.
Vlada je marca projekt revitalizacije UKC Ljubljana uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2023–2026 in mu namenila 75,3 milijona evrov. Podpisani pogodbi za energetsko sanacijo in revitalizacijo pa sta skupaj vredni 107,8 milijona evrov. Protipotresna ojačitev bolnišnice bi stala 3,1 milijona evrov.
Pliberšek: Dela ustavljena le tam, kjer bodo vgrajevali protipotresne elemente
Pliberšek je še dodal, za vsa ostala dela pričakujejo polno izvajanje.
"Neizogibno dejstvo je, da je protipotresna obnova objektov nujna, mogoče v določenih trenutkih tudi bistveno bolj potrebna kot energetska prenova," je prepričan Tomaž Pliberšek, v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (na sliki desno).
Trdi tudi, da je smer aktualnega ministrstva za zdravje ves čas enoznačna, kar da pričajo tudi dokumenti. "Smer je jasna, mi želimo, da je kritična infrastruktura, med katero spadajo tudi objekti v zdravstvu, ustrezno protipotresno odporna," je povedal. Zatrdil je, da te odločitve ministrstvo nikoli ni spremenilo.
"Neizogibno dejstvo je, da je protipotresna obnova objektov nujna, mogoče v določenih trenutkih tudi bistveno bolj potrebna kot energetska prenova," je prepričan.
Pojasnil je še, da se objekt gradi v skladu z rumeno knjigo. Pri gradnji po rumeni knjigi je osnova projektna naloga, ki v tem primeru narekuje, da se v objekt ne posega bistveno in nikjer ne obravnava, da bi morali izvesti protipotresno prenovo.
Ponudbo še preučujejo
Ponudbo za dodatno protipotresno zaščito že preučuje inženir, potem pa jo bodo preučili tudi v uradu in se poskušali pogajati za ceno. "Ko bo odločitev sprejeta, bomo maksimalno zagnali ves aparat, da bomo tudi protipotresno prenovo tega objekta vključili v izvajanje del," je zagotovil Pliberšek.
Zaradi delne ustavitve gradnje in vgrajevanja armiranih betonskih in drugih elementov se bo prenova po neuradnih ocenah izvajalca zavlekla za šest mesecev, dodatna dela pa naj bi neuradno stala okoli tri milijone evrov, je še dodal.
"Dejstvo je, da imamo zelo težek pravno-formalni problem, kako izvedbo protipotresnih ojačitev vključiti v pogodbe," je dejal Pliberšek. Opozoril je, da bi javno naročilo lahko pomenilo, da bo izbran drugi izvajalec ali da pride do revizije, kar bi zadevo "bistveno podaljšalo".
Gradbene pogodbe FIDIC
Pliberšek je dejal še, da pri projektu uporabljajo gradbene pogodbe FIDIC, kar pomeni, da komunikacija teče med uradom in inženirjem ter med inženirjem in izvajalcem, česar niso vajeni.
Po njegovih besedah je kar nekaj stvari odprtih, a da jih v zadnjem času dobro zapirajo. "Prva osminka je ključna, saj bo v naslednjih sedmih osminah šlo več ali manj za ponavljanje del, ki smo jih osvojili tukaj. Predvidevam, da bo gradnja v teh sedmih osminah bistveno hitreje stekla in da bo bistveno bolj dorečena kot je v tem trenutku," je optimističen.
Za vgradnjo protipotresnih elementov bodo sicer zdaj morali del zgrajenega porušiti. "S tem nimamo problemov. Želeli smo, da se zadeva izvaja s čim krajšo časovnico, da bomo ta objekt, ki je ključen za naš klinični center, tudi pridobili," je pojasnil.
