Konec prehodnega obdobja: odslej obvezen novi zemljevid potresne nevarnosti
Končalo se je dvoletno prehodno obdobje, ko sta bili veljavni stara in nova karta potresne nevarnosti. Od 1. maja je obvezna karta iz leta 2021.
Arso in Geološki zavod Slovenije sta večletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije zaključila leta 2021, potresno nevarnost pa so izračunali s postopkom verjetnostnega ocenjevanja.
Potresno nevarnost so poleg zemljevida projektnega pospeška predstavili še z drugimi informativnimi zemljevidi, krivuljami ali spektri. “V spletnem pregledovalniku so poleg njega prikazani informativni zemljevidi vršnega pospeška tal za različne povratne dobe, percentilni zemljevidi za povratno dobo 475 let, zemljevidi spektralnega pospeška za različne nihajne čase za povratno dobo 475 let ter spektri in krivulje potresne nevarnosti za večje kraje v Sloveniji,” so tedaj pojasnili v agenciji.
Zemljevid je namreč nujni del zakonodaje o potresno odporni gradnji, a dosedanji zemljevid iz leta 2001 je bil metodološko zastarel, starejši modeli so po besedah strokovnjakov potresno nevarnost podcenjevali.
Na podlagi nove metodologije in tehnologije največja potresna nevarnost ostaja v zahodni Sloveniji, na območju Bovca, in na vzhodu, na območju Brežic. Na severovzhodu države in Primorskem je potresna nevarnost najmanjša.
Nov zemljevid iz leta 2021
Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije končali leta 2021.
“Potresna nevarnost se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenila, spremenili so se načini in metode, kako jo izračunavamo,” je ob predstavitvi novega zemljevida dejala Polona Zupančič iz Agencije RS za okolje, ki je znotraj celotne ekipe strokovnjakov sodelovala pri pripravi in oblikovanju zemljevida.
V 20 letih so tako znanstveniki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja vhodnih parametrov, razviti so novi računalniški programi.
