Jereb: Širjenje koronavirusa je posledica razširjenosti virusa v populaciji

Tako obsežno širjenje novega koronavirusa v populaciji v zadnjem obdobju ni posledica mutacije virusa ali nižjih temperatur, ampak tega, da je bila presežena kritična meja okuženih v populaciji, je danes povedal vodja oddelka in intenzivno terapijo na infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Meni, da je rešitev ustavitev javnega življenja.

LJUBLJANA > "Epidemiološke razmere se v v zadnjih dneh dramatično slabšajo, vsak dan je več aktivno okuženih posameznikov. Lahko ocenimo, da je aktivno okuženih 15.000 in 20.000 državljanov," je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 povedal Matjaž Jereb.

Odločitev o tem, ali ugasniti javno življenje, bo politična

Po njegovi oceni je ključen problem, da se virus tako hitro širi, v tem, da je odstotek okuženih v populaciji visok, saj ljudje ukrepov, ki so bili sprejeti v preteklih tednih, niso spoštovali. "Ko se število okuženih dvigne nad kritično maso, imamo ta problem, s katerim se danes soočamo," je dejal.

Dodal je, da se virus od pomladi ni spremenil in bi posledično imeli večjo možnost širjenja, prav tako temperature v okolju niso take, da bi lahko s tem razlagali porast okuženih.

Zaveda se, da bo odločitev o tem, ali popolnoma ugasniti javno življenje, politična. Po njegovem mnenju pa je to zelo verjetno rešitev problema. To je "skrajni ukrep, a v prvem valu je deloval", je povedal.

Pripravljajo dodatne postelje

Hitro širjenje virusa v populaciji se po njegovih navedbah pozna v številu bolnikov, ki jih sprejemajo v bolnišnico, in tudi tistih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. V tem trenutku stanje še obvladujejo, so pa zaskrbljeni, da število postelj, pripravljenih za bolnike s covidom-19, ne bo zadostno. Zato širijo posteljne zmožnosti, pri čemer so že odprli oddelek na ortopedski kliniki, navadne in intenzivne postelje za bolnike s covidom-19 bodo tudi v bolnišnici Petra Deržaja v Ljubljani.

Opozoril je, da zboleva tudi zdravstveno osebje, po zadnjih podatkih je v UKC Ljubljana okuženih več kot 100 zdravstvenih delavcev, kar je sicer glede na število zaposlenih podoben odstotek kot v populaciji.

Bolniki na intenzivni terapiji stari od 42 do 85 let

V celi državi se je na oddelkih za intenzivno terapijo zdravi 62 kritično bolnih, v UKC jih je 22, stari so med 42 in 85 let.

V bolnišnicah se zdravijo tudi trije otroci s covidom-19, a po Jerebovih besedah noben od njih ni hospitaliziran zaradi covida-19, ampak zaradi druge bolezni. Prav tako noben otrok ni ogrožen.

Čas obravnave kritično bolnih na oddelkih za intenzivno terapijo se v drugem epidemičnem valu ni nič skrajšal, je pojasnil Jereb. V povprečju na intenzivi ležijo med dvema in tremi tedni, imajo pa tudi bolnike, ki ležijo in so umetno predihavani že več kot mesec, pri čemer se pričakuje, da bodo na oddelku vsaj 14 dni ali več.

"V tem trenutku še obvladujemo situacijo," je dejal. Upa pa, da bodo ukrepi, ki so bili sprejeti proti širjenju epidemije v zadnjem tednu, delovali in se bo krivulja obrnila navzdol.

Lokacije zunaj bolnišnic v težjih primerih ne bi bile dobra izbira

Opozoril je, da so zaposleni že zdaj izčrpani. "Moji sodelavci delajo na robu zmogljivosti. Upam, da bomo zdržali," je povedal. Pri oskrbi bolnikov s covidom-19 jim bodo pomagali zdravniki tudi z drugih klinik.

Komentiral je možnost, da bi bolnike s covidom-19 nameščali tudi v prostore zunaj bolnišnice, denimo na gospodarsko razstavišče ali dvorano Stožice. Dejal je, da ima pri tem veliko pomislekov, saj ne gre le za zagotavljanje dodatnih posteljnih kapacitet, ampak je potreben tudi kader, ki bi bolnike na teh lokacijah oskrbel. Po njegovem mnenju je bolje za bolnika, da ga sprejmejo v bolnišnično okolje, kjer imajo infrastrukturo, primerno zdravljenju. "Na teh lokacijah bi bile zelo verjetno velike težave. Morda bi bile možna izbira za manj bolne posameznike, v težjih primerih ne bi bila to dobra izbira," je dejal.

Priporočila glede preprečevanja širjenja virusa ostajajo enaka

Sicer pa pravi, da priporočila glede preprečevanja širjenja virusa ostajajo enaka. To so razkuževanje rok, uporaba maske in vzdrževanje primerne razdalje. Pri tem je dejal, da je pri običajnem druženju dovolj dvometrska razdalja, je pa dejstvo, da lahko pri določenih športnih aktivnostih kapljice letijo bistveno dlje, tudi pet ali deset metrov.

Glede odločitve Slovaške, ki namerava v dveh koncih tedna testirati celotno prebivalstvo, pa je dejal, da mu ta načrt ni popolnoma jasen. Vsaka država ima namreč omejene zmogljivosti laboratorijske diagnostike. "Nobenega smisla nima pretestirati vseh Slovencev. Danes so takšne razmere, da upam, da se vsak zaveda, da je vsak stik lahko rizičen in se temu primerno tudi vede. (...) Samo testiranje ne bo rešilo problema," je dejal.

---