Zakaj skrivnostni železni steber tudi po 1.600 letih še ni zarjavel?

Potovanja 10. Maj 202410:15 0 komentarjev
steber
Foto: PROFIMEDIA

V indijskem glavnem mestu stoji železni steber, ki tudi po 1.600 letih kljubuje času in še vedno ni zarjavel. Strokovnjaki so pred leti našli odgovor, zakaj.

V indijskem glavnem mestu New Delhi stoji kompleks Kutab Minar, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Gre za zbirko spomenikov in stavb, ki so bile zgrajene v 13. stoletju. Na dvorišču mošeje Kuvat ul Islam pa stoji impozanten, 7,2 metra visok in 6 ton težak železni steber, ki ima na vrhu okras, starejši od celotnega kompleksa, poroča CNN.

Presenetljivo je steber tudi danes videti tako kot takrat, ko so ga skovali. Kljubuje letom in okoljskim vplivom, vključno z visokimi temperaturami indijskega glavnega mesta in vse večjim onesnaženjem. Odpornost stebra, ki izvira iz 5. stoletja, proti zunanjim vplivom še danes navdušuje popotnike z vsega sveta.

Pri tem pa se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da ta steber, ki že 1.600 let kljubuje vsem vplivom, ni zarjavel?

Qutb Minar
Foto: PROFIMEDIA

Železo in železove zlitine, ki so izpostavljene zraku ali vlagi, običajno sčasoma oksidirajo, zaradi česar jih prekrije rja. To je mogoče preprečiti s posebno barvo – na ta način je na primer zaščiten Eifflov stolp v Parizu.

Steber v indijskem glavnem mestu pa ni premazan s to posebno barvo. Kakšna je torej njegova skrivnost? Domači in tuji znanstveniki so že leta 1912 začeli preučevati železni steber, da bi ugotovili, zakaj ni zarjavel.

Šele leta 2003 so strokovnjaki z Indijskega tehnološkega inštituta (IIT) razvozlali skrivnost in jo razkrili v reviji Current Science. Ugotovili so, da ima steber, ki je večinoma izdelan iz železa, visoko vsebnost fosforja (približno en odstotek), v nasprotju s sodobnim železom pa mu primanjkuje žvepla in magnezija, še piše CNN.

Prav tako so obrtniki takrat, ko so postavili steber, uporabljali tehniko tako imenovanega “kovaškega varjenja”, kar pomeni, da so železo segrevali in kovali ter tako ohranili visoko vsebnost fosforja, kar je sicer metoda, ki se danes v praksi redko uporablja. To je po mnenju strokovnjakov prispevalo k trdnosti stebra. Strokovnjaki so na njegovi površini našli tudi tanko plast spojine železa, kisika in vodika. Ta nastane zaradi visoke vsebnosti fosforja v železu in odsotnosti apna, kar pa še poveča njegovo trdnost.

Da gre za izjemno trpežen steber, kažejo tudi zapisi, vključno z dogodkom iz 18. stoletja, ko topovska krogla, izstreljena v steber, tega ni razbila.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!