Ministrstvo za zamik uvedbe novega sistema obračuna omrežnine, agencija ne

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, je Agenciji za energijo predlagalo, da se uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki naj bi se po zadnjih napovedih začel uporabljati 1. julija letos, zamakne še za dve leti, poroča STA.

Če bi nov sistem omrežnin začel veljati julija 2026, bi to že seglo v mandat nove vlade.

Ministrstvo je v prošnji agenciji zapisalo, da iz odziva akterjev na slovenskem trgu električne energije, predvsem zbornic in združenj, ki zastopajo poslovne odjemalce elektrike, izhaja, da razmere še ne dopuščajo uvedbe novega modela obračunavanja omrežnine.

Agencija: Vsi bi morali biti pripravljeni

Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki opredeljuje nov sistem in tudi določa datum uvedbe, je izdala agencija za energijo, potrdil ga je svet agencije, ki ga vodi Franc Žlahtič. Novi sistem obračunavanja omrežnine naj bi bil po prvotnih načrtih uveden 1. januarja 2024. Nato je bila uvedba sprva prestavljena na 1. marec, zatem še na 1. julij 2024.

Na Agenciji za energijo, ki jo vodi Duška Godina in v katere pristojnosti je določitev sistema obračuna omrežnine, so za STA povedali, da ne razmišljajo o novi prestavitvi uvedbe sistema. Ocenjujejo namreč, da bi morali biti deležniki tudi z vidika informacijske podpore že danes dovolj dobro pripravljeni, saj nova metodologija velja že leto in pol.

Zato tudi informacijska podpora ne sme biti več razlog za ponovno prestavitev. Glede na cilje in učinke na odjemne skupine je prenova obračuna omrežnine nujna, so navedli v odzivu na predlog ministrstva.

“Dejstvo je, da se v zadnjem obdobju vrstijo številni pritiski in poskusi, da se prenova obračuna omrežnine prepreči. Čeprav se pogosto navajajo gospodinjstva, na agenciji ocenjujemo, da ta odjemna skupina ni razlog za prestavitev obračuna omrežnine, saj bodo prav gospodinjstva deležna pozitivnih učinkov,” so še povedali na agenciji.

Težava je industrija

Od kod naj bi prihajali pritiski, agencija neposredno ni navedla, je pa v odgovoru za STA pojasnila, da bo več plačeval predvsem del industrije. Iz tega je mogoče sklepati, da pozivi prihajajo od tam.

A na agenciji pravijo, da so industrijski odjemalci nad 43 kilovati moči že sedaj merjeni, zato prehod na nov obračun ne bo predstavljal novosti. Že sedaj vedo, kakšne moči dosegajo in koliko energije porabijo, poznajo tudi priložnosti vplivanja na stroške porabljene energije, ki jih ponuja odprti trg z električno energijo.

Omrežnina pri industrijskih odjemalcih na srednji napetosti predstavlja med sedmimi in 15 odstotki končnega stroška za oskrbo z energijo, porabnikom na visoki napetosti pa med tremi in štirimi odstotki. “Zato prenova obračuna omrežnine kljub temu, da se bo tem odjemalcem omrežnina zvišala, ne pomeni pomembnega vpliva na končni strošek oskrbe z električno energijo,” so zapisali na agenciji.

Sistem bo “saniral negativne vplive net meteringa”

Na agenciji so pojasnili še, da tisti, ki so vključeni v shemo net meteringa, še vedno ne bodo plačevali električne energije in tarifne postavke omrežnine za preneseno energijo, saj se jim proizvedena in porabljena energija izravna na letni ravni. Ker pa so kljub sončni elektrarni še vedno zelo odvisni od omrežja, bodo plačevali nekoliko več omrežnine iz naslova moči oz. obremenitev omrežja.

Novi sistem bo po navedbah agencije deloma saniral negativne vplive net meteringa na odjemalce, ki niso v shemi. Zaradi net meteringa sedaj npr. enočlansko gospodinjstvo, ki se ogreva na plin (in mu je obračunano šest kW, elektrooperater pa je ugotovil, da dosega manj kot tri kW), plačuje enkrat več omrežnine za elektriko, ob pa tem plačuje še plinsko omrežnino. Na drugi strani pa npr. štiričlansko gospodinjstvo, ki ima sončno elektrarno, se ogreva na toplotno črpalko in ima tudi druge energetsko potratne naprave, plačuje med sedem in 10 kW moči, dosega pa konice več kot 12 kW.

“Ker so odjemalci, ki imajo sončno elektrarno in se ogrevajo na elektriko predvsem v zimskem obdobju, skoraj popolnoma enako odvisni od omrežja kot ostali odjemalci, je prav, da plačajo omrežnine toliko, kolikor dejansko uporabljajo omrežje, stroški pa se pravično porazdelijo,” pravijo na agenciji.

Imajo pa ti odjemalci možnost, da z npr. majhno spremembo navad, kot sta premikanje rabe toplotne črpalke ali polnjenje avtomobila v del dneva, ko bo omrežnina nižja, strošek omrežnine znižajo.

Nujnost testiranja novega obračuna

Ministrstvo se sicer strinja, da je sprememba modela potrebna za zagotavljanje zadostnih sredstev za razvoj elektro omrežij na pravičen način, ki ne bi nesorazmerno obremenil ene skupine odjemalcev. A ob tem opozarja na pozive glede načina in časa izvedbe.

Kot navaja STA, je sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije v dopisu ministrstvu in agenciji opozorila, da lahko obračun omrežnine po novem sistemu optimalno uvedejo le po množičnem testiranju v času trajanja vsaj treh mesecev. Le tako naj bi namreč zajeli vse možne primere obračuna in odpravili morebitne napake. V nasprotnem primeru naj bi obstajalo zelo veliko tveganje, da bo izdanih veliko napačnih računov.

Da bi omogočila testiranje, je agencija konec leta 2023 uvedbo novega sistema zamaknila na 1. julij letos. A kot pravijo dobavitelji, za začetek testiranj potrebujejo celovite priloge s podatki med drugim za 15-minutne meritve po časovnih blokih za različne uporabnike, a jih še niso prejeli.

Poleg tega z aktom glede omrežnine še ni usklajen nov sistem določanja prispevkov za obnovljive vire in za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Odprta ostajajo tudi vprašanja glede obračuna omrežnine za samooskrbo po energetskem zakonu oziroma zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, opozarjajo dobavitelji.

Gospodarstvo opozarja na dodatne stroške

Medtem STA piše tudi, da so gospodarska, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica ter združenje delodajalcev in združenje delodajalcev obrti in podjetnikov v dopisu ministrstvu opozorili, da elektrodistributerji poslovnih odjemalcev niso seznanili s finančnimi posledicami novega sistema pri omrežnini.

Kot pravijo, so podjetja zaradi visokih podražitev elektrike v zadnjem obdobju že izkoristila skoraj vse možnosti optimizacije pri porabi elektrike. Konic porabe pa v gospodarstvu ni možno bistveno spreminjati, zato da je njihov strah pred dodatnimi stroški upravičen.

Spremenjena energetika

Po mnenju ministrstva je treba upoštevati, da se Evropa še vedno spopada z energetskimi in neenergetskimi posledicami vojne v Ukrajini. Poleg tega je v zadnjih dveh letih prišlo do pospešenega razvoja obnovljivih virov v EU in posledično do vpliva na razmere na trgu.

“Presodili smo, da je morda potrebnega malo več časa. Razlogi so trije,” za STA razlaga državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen. “Trenutno kaže, da stvari tehnično morda še niso dovolj pripravljene, da bi lahko s 1. julijem zagotovili brezhibne obračune oziroma račune za končne odjemalce. Drugi razlog je poziv gospodarskih združenj, da potrebujejo prehodno obdobje za spremembo, saj so se že v preteklih dveh letih soočali z visokimi cenami energije na trgu in bi jih sedaj dodatno prizadela še povišana omrežnina. Tretji razlog pa je, da je šla energetika v zadnjih dveh letih čez izjemno turbulentno obdobje, soočali smo se z velikimi spremembami tako pri pri samih virih kot pri delovanju energetskih trgov v EU, in morda je to priložnost, da preden se taka velika sprememba uvede, še enkrat pogledamo, ali metodologija zajema nove realnosti.”