Center, kjer se skoraj vsak izgubi: vstopite v ljubljanski labirint

Nepremičnine 05. Maj 202410:00 4 komentarji

Ljubljančanom je Murgle center dobro poznan. Ta namreč bolj kot po svoji ponudbi slovi po tem, da je zasnovan kot nekakšen nepregleden labirint oglasov, informacijskih tabel in nakupovalnih ulic, v katerih se ljudje, ki se tja odpravijo po opravkih, hitro izgubijo. Kaj o Murgle centru pravijo lastniki prostorov in obiskovalci ter kako ta stavba odseva čas in družbo, v katerih je nastala? Reportaža N1.

Na robu elitne ljubljanske soseske Murgle se v svojem postmodernističnem slogu bohoti Trgovsko-poslovno središče (TPC) Murgle center. Stavba je ob izgradnji leta 1992, kot izhaja iz takratne objave časnika Naša komuna, ponujala 130 lokalov. Ob trgovinah in gostinskih obratih so tu svoj sedež našla še različna podjetja in zdravstvene dejavnosti.

Poleg teh je v Murgle centru danes tudi več frizerskih salonov, lekarna, pekarna, cvetličarna, parfumerija, računalniški in mobilni servis, papirnica, fotografski studio, potovalna agencija, masažni studio, nepremičninska agencija …  Danes ima center 166 posameznih enot. V preteklosti je bila tukaj tudi pošta, ki so jo odprli konec leta 1995. Konec leta 2016 so jo zaradi optimizacije storitev in bližine druge poslovalnice manj kot kilometer stran zaprli, pozneje za krajši čas spet odprli in dokončno znova zaprli leta 2022.

Obisk kompleksa je zanimiva izkušnja, saj je pravi skok v preteklost. To smo izkusili tudi sami. Ko vstopite v Murgle center, vas tamkajšnji “retro” slog popelje v začetek devetdesetih let. Notranjost se namreč, razen manjših posegov lastnikov prostorov, ni bistveno spremenila. Center ima poleg glavnega še več stranskih vhodov, zaradi oblike in zasnove površine pa se lahko zgodi, da vhoda, skozi katerega ste prišli, ob odhodu ne boste našli.

Murgle center
Foto: Irma Musić/N1

Kavarna Karamela kot neuradna infotočka

Skozi množico zastekljenih predelov, ki delujejo kot veliko ogledalo, in med prelepljenimi reklamnimi oglasi ter različnimi napisi se obiskovalec namreč kaj hitro izgubi. Glavni problem Murgle centra je, da je njegova notranjost zasnovana kot nepregleden labirint, v katerem oseba, ki s prostorom ni seznanjena, izgubi orientacijo. V središču centra sta dve krožišči s tekočimi stopnicami, ki sta na videz identični ter ju povezuje niz stranskih nakupovalnih ulic. Obiskovalec zaradi slabe preglednosti in prenasičenosti oglasnih tabel med iskanjem želene trgovine ali dejavnosti tako tava naokrog in lahko le upa, da ob bolj “počasnih dnevih” naleti na koga, ki center dobro pozna ter ga lahko usmeri v pravo smer.

Murgle center uradne infotočke namreč nima. Je pa zato v prvem nadstropju kavarna in slaščičarna Karamela, kamor se je po navedbah obiskovalcev in lastnikov prostorov mogoče obrniti po informacije. Njena lastnica Meta Zidar je v centru že več kot 20 let in pozna vsak njegov kotiček. “Ker po centru nosim kavo, poznam prav vse,” je dejala za N1 in v smehu dodala, da je res kot “brezplačen turistični vodič”.

Povedala nam je, da obiskovalci največkrat iščejo zdravnike. “Nekateri imajo svoje ambulante slabše označene, nekateri pa so tukaj na novo, zato jih je težje najti,” je izpostavila. V preteklosti ji je kdo od obiskovalcev, češ da se lahko znajde sam, namenil tudi kakšno pikro pripombo, a je to ne odvrne od tega, da bi pomagala. “Ko jim pomagam najti, kar iščejo, se po opravku oglasijo na kavi in se mi tako zahvalijo,” je dodala.

Kot nekdo, ki pozna prostore te ljubljanske stavbe, je Zidar vsem, ki center obiščejo prvič, priporočila vstop skozi glavni vhod. Orientirajo se lahko po tablah, ki so vsepovsod ali nalepljene ali izobešene ter označujejo smer, v katero naj gredo, zato da najdejo želeno storitev. Na spletu je prav tako dostopen tudi zemljevid poslovalnic s tlorisom, ki so označene po številkah. Če pa slučajno tudi to ne bo v pomoč, se lahko obrnejo nanjo. “Jaz v glavnem vse poznam po imenu ali firmi,” je izpostavila. Tistim, ki iščejo zdravnike, pa je svetovala, naj se z dvigalom odpravijo v želeno nadstropje.

Gospe, ki se v poslovno-trgovskem središču redno dobivajo na druženju ob kavi, so nam dejale, da je Murgle center res prijeten. “Lušno se imamo,” so nam povedale.

“Z leti je trgovin vse manj”

Čeprav se kakšen obiskovalec kljub poplavi smerokazov v “labirintu” izgubi, pa objekt tudi po 32 letih živi, diha.

V prvem nadstropju stavbe je pred skoraj 25 leti Mirjana Pokrivač odprla kozmetični salon. Za nakup prostorov se je, kot je povedala za N1, odločila, ker ji je bil center zelo všeč. “Ideja me je dodatno pritegnila, ker v centru ni bilo nobenega kozmetičnega salona, bilo pa je kar pet frizerjev. Tukaj so bile včasih tudi trgovine višjega cenovnega razreda, zato se mi je zdela idealna poslovna priložnost,” nam je dejala. Čeprav ji stranke povedo, da njen salon težko najdejo, ker sta “dva kroga s stopnicami, steklene stene in hodniki pa so si med seboj podobni”, pa Pokrivač o odhodu drugam ne razmišlja, saj z ostalimi lastniki prostorov zelo dobro sodeluje in se med seboj lepo razumejo.

24 let ima v Murgle centru svojo nepremičninsko agencijo tudi Iztok Remškar. Podjetje je ustanovil leta 1996, prostore pa kupil nekoliko pozneje, saj mu je lokacija zelo ugajala. Tudi sam je ob prihodu zaznal poslovni potencial, saj dotlej v centru še ni bilo nepremičninske agencije. Znotraj trgovsko-poslovnega središča se je sicer selil dvakrat. “Prej sem bil v bolj odmaknjenem delu, v enem izmed teh skritih hodnikov in so me stranke težje našle. Trenutna lokacija je na bolj vidnem mestu,” je povedal.

Murgle center
Foto: N1

Remškar, ki je v murgelski center zahajal še kot dijak, je ocenil, da bi morala biti notranjost stavbe v osnovi drugačna, po principu levo – desno. “Imeti bi morala le dva atrija. Ker izvajalec zaradi pretirane velikosti ni mogel prodati vseh prostorov, so center preuredili in po celem prostoru naredili še vzporedne stranske nakupovalne ulice. Zaradi teh se težje kaj najde.” Dodal je tudi, da se je ponudba z leti zelo spreminjala. “V preteklosti je bilo tukaj 16 gostinskih lokalov, sedaj jih je pol manj. Predvsem se je spremenila namembnost: zdravstvenih dejavnosti je v stavbi vse več, trgovin pa vse manj. Murgle center postaja zdravstveni center.”

In kaj so po njegovi oceni osrednje pozitivne plati trgovsko-poslovnega središča? “Izpostavil bi brezplačno parkiranje do dveh ur, bližino avtobusne postaje, predvsem pa to, da je vzdušje v našem centru zelo prijetno. Tukaj lahko postoriš marsikaj – greš k zdravniku, v lekarno, frizerju, na kavo, k mesarju … vse je na dosegu roke,” je poudaril Remškar. Tako kot Pokrivač nam je tudi nepremičninski agent zaupal, da so z ostalimi lastniki prostorov zelo povezani. “Tukaj je več kot 100 prostorov, kar pomeni, da dnevno dela več sto ljudi.”

Murgle center
Foto: Irma Musić/N1

“Recepta za boljšo orientacijo obiskovalcev ni”

10 let v Murgle centru posluje tudi specializirana prodajalna z medicinsko-tehničnimi pripomočki za invalide, ki je v prvem nadstropju. Do slednjega je mogoče priti s tekočimi stopnicami, ki pa v drugo nadstropje ne vodijo. Objekt sicer premore tudi dvigalo. Po besedah Slobodana Banjaca je dvigalo na vidnem mestu, a bi nanj lahko opozorili z dodatnimi oznakami. “Za nas je zelo pomembno, da je ob centru kar sedem parkirnih mest za invalide,” je dejal direktor in solastnik trgovine s pripomočki za invalide.

Tudi Banjac prepoznava težave, s katerimi se soočajo obiskovalci tega centra. Po njegovih navedbah jih najbolj zmede, ko pridejo iz enega krožišča po nakupovalni ulici v drugega, misleč, da so se vrnili na isto mesto. “Težave nekaterim povzročajo tudi manjše nakupovalne ulice, vse je zastekljeno in si je med seboj podobno,” je povedal. Skupaj z drugimi lastniki si zato prizadeva, da bi v prihodnje center razdelili na cone s tablami in tako strankam omogočili prijetnejši obisk. “Delamo na tem, da bi bili bolj prijazni do kupcev in obiskovalcev,” je dejal Banjac.

Murgle center
Foto: N1

Da se premiki na tem področju že dogajajo, nam je povedal tudi Miran Aleš, solastnik trgovine z laboratorijsko tehniko, opremo in kemikalijami. Tako so že uvedli staro številčenje prostorov. Če vas bodo v prihodnje opravki ponesli v Murgle center, boste lahko v zgornjih kotih zastekljenih razdelkov tako opazili rumene oznake s črko P in številko. “Pojavljale so se ideje, da bi morali na novo urediti zemljevid vseh dejavnosti, vendar smo s preučevanjem ugotovili, da recepta za boljšo orientacijo obiskovalcev ni,” je še pojasnil Aleš.

Podjetje Sintal, ki je upravnik stavbe, je za N1 pojasnilo, da center Murgle prenavljajo postopoma in v skladu z izbranimi sredstvi, da iščejo rešitve, ki bi zmanjšale težave z orientacijo, ter da pričakujejo arhitekturne predloge. Nagibajo se k sistemu barvne označbe posameznih sektorjev.

Murgle center
Za lažjo orientacijo obiskovalcev so v Murgle centru znova uvedli staro številčenje prostorov. (Foto: N1)

Pročelje stavbe kot velikanska površina za oglase

Posebnost Murgle centra pa ni le njegova notranjost, temveč tudi zunanjost. Pročelje stavbe je z vseh strani obdano z informacijsko-oglasnimi tablami, zato zgradba deluje kot velikanska površina za oglase. Ko je center pred dvema letoma prevzel nov nadzorni odbor, se je ta skupaj z lastniki prostorov dogovoril, da bodo zagrizli tudi v to kislo jabolko.

Na pročelju so namreč še vedno oglasi dejavnosti, ki jih tu sploh ni več, saj prejšnji lastniki ali najemodajalci tabel in reklam ob odhodu niso umaknili. “Tudi po stopniščih so razni ostanki lepila in lukenj, ki so nastale z obešanjem reklamnih tabel. Reda preprosto ni bilo,” je poudaril Aleš. V prihodnje, tako sogovornik, nameravajo najprej odstraniti reklamne panoje z opečne fasade, a vseh očitno ne bodo mogli. “Kako bomo oglase umaknili s stekel, si sploh ne predstavljam, saj je precej nasprotovanja tistih, ki te oglase imajo,” je razložil.

Včasih je bila pomemben element vizualne podobe stavbe tudi znamenita zunanja ura, a se je pokvarila in so jo odstranili. Njene vrnitve v načrtu ni.

Center Murgle
Foto: Denis Sadiković/N1

“Nepregleden, neracionalen teater nakupovanja”

Da bi razumeli Murgle center, moramo razumeti razmerje med arhitekturo, časom in družbo, ki ga je zgradila. “Ta stavba je neločljivo povezana z obdobjem, v katerem je nastala in ga po moji oceni zelo dobro predstavlja. Skratka, na prehodu od socializma v prostotržni oziroma neoliberalni svet. Čeprav sta bila oglaševanje in (socialistično) potrošništvo značilna tudi za Jugoslavijo, je šele v začetku 90. let vzklila nova, kapitalistična potrošniška družba. Ta je zahtevala drugačne tipe prostorov, saj je prostor tudi drugače razumela. Murgle center kaže na to, kako sta družbena in tržna ekonomija vplivala na arhitekturo in obratno – kako je arhitektura pomagala, da je zasebna ponudba zaživela v prostoru,” je za N1 pojasnil docent na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo dr. Miloš Kosec.

Pod arhitekturno zasnovo ljubljanskega trgovsko-poslovnega središča se je podpisal Franc Avbelj, investitor pa je bilo podjetje Imos inženiring. Vloga arhitekta je bila v okolju, ko je Slovenija že stopila v nove politične in ekonomske pogoje, drugačna. “Zahteva ni več, da se zgradi racionalen trgovski objekt, kamor se odpraviš kupit osnovne stvari, in se v njem hitro in preprosto orientiraš, ampak je arhitektova naloga ustvariti zapeljiv, nepregleden, introvertiran, neracionalen teater nakupovanja. Namen ustvarjanja takšnega prostora je magičen pobeg iz pustega vsakdana v paradiž potrošništva,” je dodal Kosec.

Prva nakupovalna središča takšne vrste so najprej zaživela v ZDA, nekaj desetletij pozneje pa tudi v Sloveniji. Z drugačnim razumevanjem prostora nakupovalno središče po novem postane “mesto v malem”, katerega zasnova je z zavitimi nakupovalnimi ulicami, od koder ne vidiš ven in te psihološko usmerjajo proti drugim trgovinam, da opraviš še druge (nepotrebne) nakupe.

Naša komuna - Murgle center
Foto: NAŠA KOMUNA

15. decembra 1992 je lokalni časnik Naša komuna poročal o tem, da je center v Murglah zgrajen. Novico so pospremili z besedami, da je ta zgradba “vsekakor izjemno zanimiva, saj predstavlja nekakšno hišo pokritih ulic s posebnim steklenim dvigalom in posebnimi tekočimi stopnicami ter osvetlitvijo skozi strešno kupolo”.

Arhitekt zato mora skozi oblikovanje prostora, ki je čim bolj ločen od zunanjega sveta, ustvariti svet zase. Svet, ki nima oken, ampak svetlobnike, zato da nakupovalec nima stika z zunanjostjo. Svet, ki razstira poglede na nakupovalne ulice in stopnišča, ki usmerjajo v naslednjo trgovino.

Vloga arhitekta ni obiskovalca voditi po najkrajši, najbolj logični poti, ampak ga zmesti in dezorientirati. Idealen potrošnik je nekdo, ki blodi po nakupovalnih ulicah in ne more ven. “Ves namen gibanja obiskovalcev je seveda potrošnja in želja, da čim dlje ostanejo v notranjosti in zapravljajo. In Murgle center je zanimiv predvsem zaradi tega, ker spodbuja razmislek o tem, kako arhitektura sodeluje pri spodbujanju čim večje potrošnje,” je poudaril Kosec.

Murgle center
Foto: Irma Musić/N1

“Lastništvo ni edino merilo uporabe prostora”

Po oceni Kosca Murgle center ni nikakršen arhitekturni presežek obdobja postmodernizma, odstira pa širšo problematiko agresivnega oglaševanja. Meni, da nobeno pročelje ali fasada ne bi smela biti spremenjena v oglasno površino, še posebej, ker je oglaševanje, če je to preveč agresivno, destruktivno za okolje in posameznike.

“Prostor pripada vsem nam. Ne glede na lastništvo posameznih parcel imajo ljudje pravico, da jih na sprehodu skozi mesto ne napadajo agresivne podobe oglasov na vsakem koraku. Gre za vprašanje vizualnega nasilja. Lastništvo namreč ni edino merilo uporabe prostora, nikoli ni bilo ter ne sme biti. Kakovost urbanega prostora je pravica vseh nas. In oglasi na pročelju Murgle centra, podobno kot fasade agresivnih barv in oglasi sredi idilične podeželske krajine so še en znak, da pri nas ne znamo ločevati zasebnega interesa od javnega. To je eden najbolj otipljivih dokazov,” je poudaril sogovornik.

In kako narediti Murgle center bolj prijazen obiskovalcem? Docent na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Kosec je za N1 pojasnil, da je verjetno razdrobljenost lastništva vodila v to, da je Murgle center postal nekoherentna zmes vsega. “Če se lastniki med seboj ne dogovorijo, kar je pri tolikšnem številu utopično, ali pa nekdo center odkupi kot celoto, da bi ga preuredil v nekaj bolj transparentnega in zanimivega, so v tem primeru obsojeni na urejanje zatečenega stanja.”

Center Murgle
Foto: Denis Sadiković/N1

Murgle center kot zasebni zdravstveni dom

Značilnost Murgle centra pa ni samo v tem, da je nepregleden, temveč tudi, da se počasi, kot omenjeno, spreminja v zdravstveni center. Celotno drugo nadstropje in del prvega so namreč zasedle zdravniške dejavnosti. Kosec je za N1 razložil, da je ta sprememba simptomatična in veliko pove tudi o prioritetah in problemih današnje družbe.

“V prostoru, ki je narejen kot kaotični bazar samostojnih podjetnikov devetdesetih, zdaj najdemo privatizirane zdravniške dejavnosti, ki so danes očitno postale najbolj dobičkonosna oblika ekonomije,” je povedal.

Po oceni Kosca je Murgle center, ki je na robu enega najbolj elitnih delov Ljubljane, sečišče kaosa in elitizma v najslabšem pomenu teh besed. “Pretenzije so, okusa pa ni.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje