V državnem zboru odmeva sinočnja potrditev treh predlogov posvetovalnih referendumov. Tako v opozicijskih SDS in NSi kot tudi koalicijski SD se namreč ne strinjajo z možnostjo združitve referendumov in evropskih volitev. "To se nam zdi nesprejemljivo in nedopustno," je dejal predsednik NSi Matej Tonin. Še naprej pa se vse vrti okoli proceduralnih zapletov, ki so spremljali včerajšnjo sejo. Po očitkih SDS in NSi je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da je bila seja "vodena skladno s poslovnikom", kljub temu pa dodaja, da morajo v prihodnje preprečiti vprašanja o pravilnosti izvedbe postopkov. "Če prihaja do nerazumevanja poslovniških določil ali do različnih praks, je prav, da se poslanci o tem pogovorimo. /.../ Ne pa, da se gre pred kamere in govori o tem, da je umrla pravna država. Z vso integriteto lahko trdim, da pravna država ni umrla," je dejala.
Poslanci so sinoči podprli tri predloge za posvetovalne referendume. Gre za vprašanja o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje.
Največja vladna stranka Gibanje Svoboda naj bi si želela izpeljavo referendumov na dan evropskih volitev, čemur ostro nasprotujejo v obeh opozicijskih strankah. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je ob robu današnje seje dejala, da bi moral biti referendumski dan jeseni in ne skupaj z evropskimi volitvami. “Zdaj je po vsem tem, kar se dogaja v državnem zboru, jasno, da koalicija posiljuje državni zbor in proceduro, da bi vsa ta tri referendumska vprašanja, ki bodo verjetno edina sprejeta poleg ostalih predlogov, tudi uvrščena na datum 9. junij,” je dejala.
Čeprav gre za pomembne teme, ne spadajo v okvir evropskih volitev, dodaja. Po njenih navedbah je vlada v preteklosti že ocenila, da referendumski dan z več referendumi ni primeren, saj vsebina “zvodeni”. “Koalicija pa danes sili državni zbor, da do 8. maja sprejme vse odloke in da se razpiše referendumski dan skupaj z evropskimi volitvami,” je dejala.
Bi vprašanje o konoplji lahko šlo tudi na ustavno sodišče? V SDS bodo najprej počakali na odločitev komisije za poslovnik, ki bo zasedala še danes, odgovor predsednice državnega zbora in zakonodajnopravno službe. “So pa odprte vse možnosti,” je dodala Godec.
Z opozicijo se strinjajo tudi Socialni demokrati
V manjši opozicijski stranki NSi se prav tako zavzemajo za “superreferendumski dan”. “Ključna je časovnica. Če bodo njihovo izvedbo silili na dan evropskih volitev, bo jasno, da vladni koaliciji ni mar za njihovo vsebino, ampak da bi to izkoristila za mobilizacijo za evropske volitve. To se nam zdi nesprejemljivo in nedopustno, saj je predvsem referendum o evtanaziji družbeno občutljiva tema, ki terja svoj čas in razprave, ki jih z vzporednimi evropskimi volitvami ni mogoče imeti,” je dejal predsednik NSi Matej Tonin.
Če bo koalicija referendume razpisala na dan evropskih volitev, bodo uporabili vsa parlamentarna sredstva, da to preprečijo, saj se jim zdi “to nedopustno in nedostojno za naše državljane”. Opozoril je, da je bila obravnava referendumskih pobud nepravična, saj da so na hitro zavrnili pobude opozicije. Izpostavil je vprašanje glede energetske politike in zelenega prehoda.
Da združitev evropskih volitev in referendumov ni sprejemljiva, poudarjajo tudi koalicijski Socialni demokrati. “Zakaj? Zaradi tega, ker gre za izjemno pomembno vprašanje. Evropske volitve so samostojne in dejansko z referendumi tega ni primerno izvesti. S tem izničimo pomen evropskih volitev,” je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Strinjajo se s predlogom opozicije o superreferendumskem dnevu jeseni, poudarja pa, da morajo biti referendumska vprašanja jasna.
In kako na očitke odgovarjata največja in najmanjša koalicijska stranka? Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic razlaga, da datumi še niso določeni, roki za določitev pa so še odprti. Datum referendumov po njegovih navedbah sicer ni pomemben, da pa je logika sočasne izvedbe volitev in referendumov “možna in realna”. “Gre za finančne prihranke kot tudi za to, da volilcev ne pošiljamo prevečkrat od doma na referendume,” je dejal.
Vsebinsko referendume podpirajo v Levici, za datum se je še treba dogovoriti, je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Klakočar Zupančič: Z vso integriteto lahko trdim, da pravna država ni umrla
Sredino izredno sejo državnega zbora, na kateri so poslanci potrdili predloge za razpis referendumov, so sicer spremljali proceduralni zapleti. Zaradi nesklepčnosti je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sejo ob 12.30 prekinila, nadaljevala pa se je ob 14. uri, ko so dnevni red vendarle potrdili. V SDS in NSi so tedaj izrazili nestrinjanje z razliko v postopkih, o katerih sta bila na matičnih odborih obravnavana predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter predlog za posvetovalni referendum glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Predsednica Klakočar Zupančič je danes dejala, da je bila seja “vodena skladno s poslovnikom”. “Na začetku se je postavilo vprašanje, ali je mogoče umakniti točko dnevnega reda z izredne seje. Zahtevano je bilo, naj to storim kar sama kot predsednica državnega zbora, česar seveda ne smem in ne morem storiti,” je dejala in dodala, da točko lahko umakne samo s soglasjem predlagatelja.
Poslovnik in njegovo upoštevanje morajo po njenih besedah oceniti predsedniki in podpredsedniki matičnega delovnega telesa. “Če je prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti v postopku, se jaz o tem ne morem in ne smem izrekati. Nisem organ, ki bi presojal, ali je ta postopek pravilen ali ne. Lahko imam samo svoje mnenje,” je dejala.
Kljub temu pa dodaja, da morajo v prihodnje preprečiti vprašanja o pravilnosti izvedbe postopkov, saj da je pomembno, da “je praksa enotna”. Poslovnik je po njenih besedah nepopoln akt, njegovo spoštovanje pa da temelji na razumevanju in integriteti poslank in poslancev.
“Če prihaja do nerazumevanja poslovniških določil ali do različnih praks, pa je prav, da se poslanci o tem pogovorimo oziroma da tisti organ, ki je pristojen za tolmačenje poslovnika, sprejme stališče o neenotni praksi, da bomo to stališče vsi spoštovali. Tako se to počne v demokratičnih parlamentih in državah. Ne pa da se gre pred kamere in govori o tem, da je umrla pravna država. Z vso integriteto lahko trdim, da pravna država ni umrla. /…/ Tudi v prejšnjih mandatih je prihajalo do različnih praks. In da se je nekaj podobnega zgodilo v prejšnjem sklicu, prav dobro ve prvak opozicijske stranke. Prosim, da takim populističnim izjavam ne nasedate,” je še bila ostra Klakočar Zupančič.
Predsednik SDS Janez Janša je v sredo namreč očital, da se še nikoli v zadnjih 30 letih ni zgodilo, da bi se kršitve poslovnikov in parlamentarnih postopkov pri bistvenih stvareh koncentrirale v tako kratkem času. “Trenutno se srečujemo s štirimi oziroma petimi tovrstnimi kršitvami in manipulacijami, ki jih težko pripišemo zgolj neznanju in nepoznavanju tistih, ki prvič sedijo v klopeh DZ,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje