Ruševine Khan Junisa, 16. april 2024 (Foto: Profimedia)
Kje konča na stotine milijone evrov vredne pomoči, ki jo za stradajoče prebivalce Gaze darujejo države in posamezniki iz vsega sveta? Celo organizacije pod okriljem Združenih narodov le stežka dostavljajo humanitarno pomoč v Gazo, ogromno pa je ostaja pred njenimi mejami. Tudi del pomoči, ki jo je poslala Slovenija, je ostal v Jordaniji. V Egiptu "posredniki" za dostavo pomoči zaračunavajo visoke provizije. Ladje, polne hrane in opreme, ki so odplule s Cipra, nikoli niso prispele na cilj. Delavci ZN, ki so jih spustili v Gazo, opisujejo uničeno medicinsko opremo.
Ob grozljivih prizorih trpljenja ljudi v Gazi želijo številni pomagati tamkajšnjim prebivalcem vsaj s prispevkom za humanitarno pomoč. Toda le manjši del pošiljk hrane, zdravil in nujne opreme pride v Gazo, saj Izrael v nasprotju z odločitvami Meddržavnega sodišča (ICJ) in Varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje napade in omejuje dobave humanitarne pomoči. Med “posredniki”, ki naj bi pomoč zagotavljali prebivalcem Gaze, so tudi goljufi in vojni dobičkarji.
Na Facebooku se vrstijo oglasi, ki pozivajo k donacijam za Gazo. Na posnetkih oglasa Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) trije novorojenčki ležijo v eni bolniški posteljici, priklopljeni so na cevke. “Prišli smo do točke, ko se moramo odločati, kateri od dojenčkov bo preživel,” pravi zdravnik dr. Ahemd Al-Shaer iz bolnišnice Al-Helal Al-Emirati v Rafi. “Ventilator je namenjen za dihalno podporo za štiri dojenčke, zdaj pa jih hkrati podpira od 75 do 80. To pomeni, da bo večina od njih umrla. Po trije ali štirje so v enem inkubatorju. To je kjerkoli drugje v svetu nepredstavljivo,” poudari zdravnik in doda, da inkubatorji niso topli, primanjkuje mleka in zdravil. Njihova porodnišnica ima prostor za do deset nedonošenčkov, zdaj jih oskrbujejo 70, saj je večina ostalih bolnišnic uničenih. Zdravnik pove, da so dobili nekaj pomoči, a ne dovolj. Ob oglasu je gumb “doniraj zdaj”, prek katerega lahko nakažete denar skladu, ki je znotraj ZN posebej zadolžen za dekleta in ženske, nosečnice, matere in dojenčke.
V drugih oglasih na Facebooku UNFPA pravi, da “lahko za ceno manj kot skodelice kave rešite življenje” in prikazuje palestinske nedonošenčke. Toda ali moja donacija res pride do njih? Kot so za N1 povedali pri UNFPA, so z omenjeno oglasno kampanjo za Gazo, ki poteka od 15. oktobra, zbrali 30 tisoč donacij v skupni vrednosti več kot 1,5 milijona dolarjev, od tega so 1.053.000 dolarjev nakazali palestinski izpostavi UNFPA, ki je z 80 odstotki tega denarja pomagala tamkajšnjim dekletom in ženskam.
Z denarjem od te kampanje in drugih donatorjev so kupili in razdelili 11.200 ‘nujnih kompletov za porode’, v katerih so plastična folija, objemka za popkovino, škarje, rokavice in milo. Kot pravijo v UNFPA, je to ključna oprema za preprečevanje okužbe med porodom za matere v Gazi, ki ne morejo v porodnišnice in bolnišnice, saj jih je več kot dve tretjini uničenih, preostale pa so poškodovane, preobremenjene in nenehna tarča napadov.
S tem denarjem so pred dvema tednoma v Gazo dostavili tudi tri šotore, v katerih bodo delovale začasne ambulante za ženske, in opremo zanje. “UNFPA je ženskam v begunskih taboriščih razdelil tudi 6870 ‘kompletov dostojanstva’ s sanitarnimi pripomočki. Kupili smo 683.000 paketov po 10 higienskih vložkov za enkratno uporabo in druge potrebščine za vzdrževanje menstrualnega zdravja, od tega smo jih do zdaj dobavili 501.370,” so pojasnili v organizaciji.
Zdravnik pomaga prezgodaj rojenemu novorojenčku. Njegova mati je bila poškodovana ob izraelskem bombardiranju; Kuvajtska bolnišnica v Rafi, 20. april 2024 (Foto: Profimedia)
“Delimo komplete dostojanstva, toda v Gazi ni nobenega dostojanstva več,” je v petek dejal predstavnik UNFPA Dominic Allen, ki se je pravkar vrnil z desetdnevnega obiska Gaze. Obiskal je 10 bolnišnic, večina je v ruševinah ali močno poškodovanih. Med njimi je tudi porodnišnica, ki jo je pred leti postavila ta organizacija in jo zdaj poskušajo obnoviti.
“Ob tistem, kar sem videl, se mi od žalosti trga srce. Videli smo medicinsko opremo, ki je bila namerno uničena. Veste, kako pomembne so ultrazvočne naprave za nosečnice. Videl sem, kako imajo presekane kable. Videl sem zaslone medicinskih naprav, ki so bili namerno razbiti,” je razmere opisal Allen. “Stal sem pred skladiščem z opremo, ki smo jo dostavili pred nekaj meseci. Bilo je v plamenih.”
Opisal je tudi konstantne težave z dostavo pomoči, ki jo ovira izraelska stran. Zadnji konvoj so ustavili, da bi zasegli baterijske svetilke in aparature za dovajanje kisika, ki so del kompleta UNFPA za babice, ki pomagajo pri porodih. Allen je opozoril, da so zatočišča, ki so jih postavili za nujne porode in naj bi bila varno območje, večkrat bombardirali. Vse humanitarne misije so usklajene z izraelsko vojsko. Toda, kot so za N1 povedali v UNFPA, jim naknadno onemogočijo dostop, jih ovirajo in streljajo nanje. “Posledica tega je, da humanitarci ne morejo dostaviti niti približno toliko pomoči, kot bi je potrebovali. Na primer, več kot 40 odstotkom usklajenih misij pomoči ZN v severni Gazi med 6. in 12. aprilom, so ovirali ali jim zavrnili dostop,” so opisali. “Izraelske oblasti imajo moralno in pravno obveznost, da omogočijo humanitarno pomoč, in ta se konča šele, ko pomoč doseže civiliste. Na stotine in tisoče življenj je ogroženih,” so opozorili.
Zdravnik ob uničeni opremi za dializo v porušeni bolnišnici Al Šifa, 3. april 2024 (Foto: Profimedia)
Kje je ostala slovenska pošiljka pomoči?
Slovenska vlada je prvo pošiljko materialne pomoči za palestinske civiliste v Gazi odposlala konec februarja. “Slovenija se na ta način postavlja na pravo stran zgodovine,” je takrat dejal predsednik vlade Robert Golob in poudaril, da četudi Slovenija s to pomočjo reši zgolj eno otroško življenje, sam brez težav sprejme odgovornost in kritike opozicije. V prvi pošiljki je bilo za okrog pol milijona evrov hrane in opreme za nastanitev, otroških plenic, mleka v prahu, odej in druge pomoči.
Pošiljko je letalo Slovenske vojske C17 dostavilo v Jordanijo, kjer jo je prevzela partnerska organizacija Slovenije, Jordanska hašemitska dobrodelna organizacija (Jordan Hashemite Charity Organisation, JHCO), ki je povezana z jordansko kraljevo družino oziroma vlado. Slovenska pomoč je nato za več kot mesec dni obstala.
Brnik, 23. 2. 2024 (Foto: Borut Živulović/BOBO)
Kot pravijo na zunanjem ministrstvu, je bila hrana, ki jo je letalo februarja odpeljalo iz Slovenije, iz Jordanije odpremljena v konvoju 105 tovornjakov šele 5. in 6. aprila, skupaj s humanitarno pomočjo drugih donatorjev. “Po zagotovilih generalnega sekretarja naše partnerske organizacije na terenu JHCO Al Shiblija je prek mejnega prehoda Kerem Šalom (iz Izraela) v Gazo prispela med 6. in 8. aprilom 2024,” so zatrdili na zunanjem ministrstvu. Preostanek materialne pomoči, med njimi vzmetnice in plenice, je po njihovih navedbah na cilj prispel 9. aprila.
“Predstavniki JHCO pri razdeljevanju hrane v Gazi sodelujejo z več agencijami Združenih narodov in drugimi humanitarnimi organizacijami. Dovoljenja za prevoz iz Jordanije v Gazo neposredno usklajuje jordanska vojska z izraelskimi varnostnimi organi,” so pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Še eno 33-tonsko pošiljko je Slovenija proti Gazi poslala 6. aprila. Za zdaj je prispela do glavnega mesta Jordanije Amana.
Ministrstvo smo prosili tudi za fotografije oziroma kakršenkoli dokaz, da je slovenska pomoč iz prve pošiljke res prišla v Gazo, a nam teh niso mogli zagotoviti. Imajo zgolj fotografije in posnetke iz Jordanije.
Ključna vloga oblatene UNRWA
Hrano iz prve slovenske pošiljke je JHCO predala Agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). To je največja in ključna organizacija za pomoč Palestincem na terenu, ki ima v Gazi 13.000 zaposlenih. Prek njenih skladišč in delavcev delujejo druge dobrodelne organizacije, tudi UNFPA in Unicef.
UNRWA pomaga tudi Slovenija. Letos februarja ji je namenila 500.000 evrov, od 7. oktobra 2023 pa še 150.000 evrov za programsko delovanje in 900.000 evrov v odzivu na humanitarni poziv OZN za Gazo in Zahodni breg. “V tem času je Republika Slovenija namenila tudi 450.000 evrov Svetovnemu programu za hrano (WFP) in 300.000 evrov Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC). Pred začetkom konflikta je Slovenija leta 2023 v sklopu rednih prispevkov za programsko delovanje UNRWA namenila 150.000 evrov,” so našteli na zunanjem ministrstvu.
Potem ko je Izrael agencijo UNRWA konec januarja obtožil, da je bilo 12 njihovih zaposlenih vpletenih v Hamasov napad 7. oktobra lani, so nekatere države, tudi ZDA (začasno) ustavile pomoč. Slovenije ni med njimi. Neodvisna preiskava o domnevni povezanosti zaposlenih (ki so jih takoj odpustili) s Hamasom je bila pravkar zaključena. Izrael komisiji ZN ni predložil nobenih dokazov o povezavah med UNRWA in Hamasom, je ugotovila neodvisna komisija in poudarila, da je UNRWA Izraelu redno posredovala v preverjanje sezname svojih uslužbencev. “Hamas se je tako globoko infiltriral v UNRWA, da ni več mogoče določiti, kje se konča UNRWA in začne Hamas,” je poročilo komentiralo izraelsko zunanje ministrstvo.
Predstavniki agencije so že prej zavrnili navedbe izraelske vojske (IDF), ki je agencijo obtožila sodelovanja z islamisti ter objavila videoposnetke, ki domnevno prikazujejo zaloge hrane z oznakami UNRWA v Hamasovih predorih. IDF je trdila, da ti predori potekajo neposredno pod objekti UNRWA, tudi pod glavno upravno stavbo agencije. UNRWA je navedbe zavrnila, saj da se je iz stavbe umaknila več tednov pred odkritjem predorov, prazne vreče z oznakami UNRWA pa da so pogosto ponovno uporabljene za druge namene.
UNRWA redno objavlja poročila o pomoči palestinskim beguncem in žrtvah. V zadnjem iz 23. aprila navaja, da je bilo od začetka vojne ubitih 180 njihovih zaposlenih in 428 Palestincev, ki so se zatekli v objekte UNRWA, ki jih je Izrael bombardiral. Od 24 zdravstvenih centrov oziroma terenskih bolnišnic, ki so hkrati postali še zatočišča za begunce, jih deluje le še osem, ostali so uničeni. Podobno je s šolami pod okriljem ZN. Od 563 šol v Gazi sta dve tretjini hudo poškodovani ali uničeni, 212 je bilo glede na navedbe Združenih narodov tarča neposrednih izraelskih napadov. Med njimi jih je 165 na območjih, ki jih je Izrael označil kot varna za evakuacijo. Po navedbah Unicefa je poškodovanih ali uničenih 80 odstotkov šol.
Pouk v begunskem taborišču Rafa. Gaza, marec 2024 (Foto: Profimedia)
Pomoč ostaja pred mejami
Kljub več sto milijonov evrov vredni pomoči, ki jo države in humanitarne organizacije namenjajo za Gazo, njeni prebivalci trpijo hudo lakoto. Po besedah vodje UNRWA Phillippeja Lazzarinija celo njihovi zaposleni, ki so delovali v Jemnu in Siriji, tako nečloveških razmer, kot so v Gazi, še niso videli.
Tovornjaki s humanitarno pomočjo pogosto ostanejo pred mejami. UNRWA poroča, da je Izrael februarja in marca 40 odstotkom vseh tovornjakov s hrano zavrnil vstop v Gazo. Podobno je z dostavo nujne opreme za bolnišnice in zdravil. Čeprav so vse odprave odobrene in dogovorjene z izraelsko stranjo, imajo predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij, tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ogromne težave. Misijo, da bi WHO bolnišnicam na severu enklave dostavila nujno medicinsko opremo in pripeljala zdravstvene delavce ter preselila najbolj kritično poškodovane in bolne, so iz varnostnih razlogov opustili, potem ko je prišlo do več incidentov, Izrael pa je pridržal voznika tovornjaka v humanitarnem konvoju WHO.
Potem ko je ameriški predsednik Joe Biden kritiziral izraelsko omejevanje dostopa humanitarne pomoči, naj bi aprila po navedbah Izraela v Gazo pustili precej več tovornjakov. “V zadnjih treh dneh je Gazo doseglo več kot 1.200 tovornjakov, poleg tega so nad enklavo odvrgli 300 paketov pomoči v obliki hrane,” je aprila navedla izraelska stran. Obrambni minister Joav Galant je napovedal odprtje novega mejnega prehoda na severu ter dodal, da “si Izrael želi Gazo preplaviti s pomočjo” in vanjo na dan pripeljati 500 tovornjakov. Toliko jih je v enklavo, ki je povsem odvisna od pomoči, prihajalo pred oktobrom lani. Po besedah Galanta naj bi okrepili tudi sodelovanje z jordanskim letalstvom, ki dostavlja pomoč iz zraka.
Toda šlo je zgolj za propagando izraelske strani. Po informacijah urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) Izrael še naprej ovira uvoz in distribucijo pomoči v Gazi, kot kažejo podatki v spodnjem prikazu.
N1
Humanitarna organizacija Oxfam je v poročilu opisala grozljive razmere na severu Gaze, v katerih živi več kot 300.000 tam ujetih ljudi. Kot navajajo v poročilu, so bili ljudje na severu Gaze od januarja prisiljeni preživeti s povprečno 245 kalorijami na dan, kar je manj kot pločevinka fižola in manj kot 12 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. Ob tem so izpostavili tudi odločitev izraelske vlade, ki je agenciji ZN za Palestince UNRWA, ki je Gazi doslej zagotovila daleč največ pomoči, prepovedala dostavo njihovih humanitarnih konvojev na sever Gaze.
Razdeljevanje hrane otrokom v Rafi, februar 2024 (Foto: Adel Zaanoun, Sawsan Khalife, Profimedia)
Tudi Unicef ne more do njih
Kako težko je pomoč pripeljati do ljudi, so nam opisali v slovenski izpostavi Unicefa. Vstopni točki v Gazo sta le dve, obe na jugu, in sicer Rafa na meji z Egiptom in Kerem Šalom na meji z Izraelom. Mejni prehod Erez na severu so Izraelci odprli le za kratek čas in ga kljub obljubam, da bo lahko skozenj prišla nujna pomoč na sever Gaze, znova zaprli. Prav tako do Gaze ni mogoče priti z morja.
N1
Na stotine tovornjakov Združenih narodov in drugih humanitarnih organizacij tako ves čas čaka na vstop v Gazo. “Unicefovi tovornjaki vsebujejo le predmete, ki so bili predhodno odobreni. Izraelske uradnike vedno tudi vnaprej obvestimo o podrobnih specifikacijah izdelkov v tovoru. Kljub vsemu temu ostaja vstop za številne humanitarne zaloge, kot je oprema za prečiščevanje ali razsoljevanje vode, omejen,” so opisali v Unicefu ter opozorili na dolge in zapletene postopke na meji in pregledovanje tovornjakov v Kerem Šalomu, kar upočasnjuje dostavo pomoči.
“Pogosto ni jasnih navodil ali razlage, zakaj nekatera humanitarna pomoč ne dobi odobritve za vstop v Gazo. Tak primer so prenosna stranišča, katerih vstop je prepovedan, zato Unicef sam gradi stranišča s pomočjo lokalnega cementa in lesa,” so povedali v Unicefu. “Potrebovali smo tudi več kot štiri mesece, da nam je bilo v Gazo dovoljeno pripeljati plastične cevi za obnovo vodovodnega sistema,” so opozorili. “Če se na tovornjaku znajde en sam tak predmet, ki ga je treba odstraniti, se celoten postopek pregleda tovora začne od začetka. Tak tovornjak se mora odpeljati nazaj na za to določeno mesto za raztovarjanje v Al-Arišu v Egiptu.”
Tovornjaki s humanitarno pomočjo tako prevozijo na stotine dodatnih kilometrov, ko jih Izraelci pošiljajo od enega do drugega mejnega prehoda. Na mejnem prehodu Kerem Šalom jih ovirajo tudi izraelski protestniki, ki nasprotujejo dostavi pomoči v Gazo.
Izraelski protestniki ob jordanskih tovornjakih s humanitarno pomočjo na mejnem prehodu Kerem Šalom, 16. april 2024 (Foto: Profimedia)
Tudi ko oziroma če tovornjaki pridejo na območje Gaze, to ne pomeni, da bo pomoč prišla do lačnih in ranjenih prebivalcev. Kot pravijo v Unicefu, je treba zaradi omejitev tovornjake s pomočjo najprej raztovoriti in potem ponovno naložiti na druge tovornjake. To je dolgotrajen proces, ki poteka na majhnem in preobremenjenem območju.
“Primanjkuje razpoložljivih tovornjakov, ki bi jih lahko uporabili za distribucijo pomoči v Gazi. Kakovost cest se je zaradi bombardiranja močno poslabšala, zato se po tistih še razpoložljivih cestah lahko vozijo le manjši tovornjaki,” razmere opisujejo v Unicefu. Prevoznih podjetij in voznikov, ki bi si upali v Gazo, je premalo, dodajajo v Unicefu in opozarjajo še na omejeno gorivo, “ki ga je treba skrbno porazdeliti glede na potrebe v zdravstvenih ustanovah, čistilnih napravah, komunikacijski infrastrukturi in distribuciji humanitarnih zalog”.
UNFPA od vsakega darovanega dolarja nameni 92 centov neposredno za prizadete, 8 centov pa za administrativne stroške organizacije. Unicef za svoje delovanje potrebuje 5 odstotkov sredstev, preostalih 95 odstotkov pa gre za programe nujne pomoči.
Sporna vloga Egipta
Večina pomoči v Gazo tako prihaja skozi edini mejni prehod na jugu iz Egipta. Tudi tam je vstop moten, prehod so ob začetku izraelske operacije večkrat bombardirali. Na egiptovski strani ves čas čaka stotine tovornjakov s pomočjo, ki vsaj začasno obstanejo tam, nekateri pa se z njo okoriščajo.
Kot so poročali mediji, je javna skrivnost pri tem vloga egiptovskega “poslovneža” Ibrahima al-Arganija. Nekdanji vodja milic na Sinajskem polotoku, ki je več let presedel v zaporu, je zdaj lastnik velikanskega poslovnega imperija, ki zajema gradbeništvo, rudarjenje, turistične storitve, gostinstvo in zasebno varovanje. Al-Argani je v dobrih odnosih z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom el-Sisijem in generali egiptovske vojske. Že pred vojno je prek svoje mreže nadzoroval pretok ljudi in blaga v Gazo ter z njim služil, od začetka vojne pa so se njegova vloga in zaslužki povečali.
Novinarji egiptovskega medija Mada Masr so o tem govorili z več deset viri, tudi humanitarnimi delavci, vozniki in več Palestinci, ki so morali Arganijevim podjetjem plačati provizijo, da bi prišli iz Gaze. Tistim z dvojnimi državljanstvi, ki naj bi jim bil omogočen izhod iz Gaze, so morali plačati po okrog 600 evrov “takse” oziroma podkupnine, da so jih uvrstili na seznam. Za Palestince v obubožani Gazi so že to ogromni zneski. Za tiste, ki niso imeli potnih listov tujih držav, so egiptovski agenti zahtevali po 11.000 dolarjev na osebo.
Prav tako Egipčani zaračunavajo po več tisoč evrov za ranjene, ki so jih evakuirali v egiptovske bolnišnice in čakajo na prevoz v tujino. Nekateri med njimi nimajo prave zdravstvene oskrbe.
Tudi humanitarne organizacije so večkrat prisiljene kupovati pomoč v Egiptu in plačevati v tamkajšnji valuti ter ob tem plačati še veliko provizijo, hkrati pa domnevno tudi več tisoč dolarjev podkupnine oziroma tako imenovane koordinacijske pristojbine, da tovornjak spustijo čez mejni prehod. Viri v Rafi pravijo še, da z egiptovske strani dobivajo tudi humanitarno pomoč s pretečenim rokom trajanja, suh kruh in vrsto datljev, ki je namenjena krmi živali. Humanitarno pomoč tudi v Gazi preprodajajo.
Tovornjaki egiptovskega Rdečega polmeseca s pomočjo čakajo pred mejo v Rafi. 23. marec 2024 (Foto: Profimedia)
Pomoč po morju in zraku, ki ubija
Izrael je večkrat poudaril, da humanitarno pomoč v sodelovanju z jordanskim letalstvom dostavlja iz zraka. Vse humanitarne organizacije ZN pa pred tem svarijo. Unicef pomoč dostavlja prek edinih dveh odprtih mejnih prehodov na jugu Gaze.
“Tovrstna pomoč je nadzorovana, natančno vemo, kam je dostavljena in s kakšnim učinkom,” pravijo pri Unicefu. “Dostava pomoči na druge načine je žal le obupan poskus nadomestiti kopensko pomoč. Kar se tiče dostave iz zraka, ki jo uporabljajo nekateri drugi, je na primer nemogoče ciljati in slediti, kdo je to pomoč dobil in kakšni so učinki te pomoči,” so opozorili.
Ne le to, humanitarna pomoč iz zraka tudi ubija. Po navedbah ameriške vojske so tri transportna vojaška letala ZDA v enklavo v začetku marca odvrgla okoli 38.000 obrokov hrane. Toda za kakšno ceno? Med spuščanjem paketov se najmanj eno od padal ni pravilno odprlo, zaradi česar so paketi s skoraj polno hitrostjo padli na tla in pri tem pod seboj pokopali pet ljudi, še deset je bilo poškodovanih. Pri tovrstni dostavi pomoči ogromno paketov konča v morju, obupani Palestinci pa nato brodijo in plavajo, da bi prišli do njih.
Dostava humanitarne pomoči iz zraka, Deir Al Balah, Gaza, 9. april 2024 (Foto: Ashraf Amra, Profimedia)
Do prebivalcev Gaze bi, če bi to dopustila izraelska stran, pomoč lahko prišla tudi z ladjami.
“Smo tik pred odprtjem koridorja za dodatno dostavo humanitarne pomoči v Gazo, predvidoma to soboto ali nedeljo,” je 8. marca napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.Humanitarno pomoč naj bi na ladje nalagali v Larnaki na Cipru in jo nato prepeljali v Gazo. Projekt so poleg EU podprli tudi Združeni arabski emirati in ZDA, glavno vlogo pa je imel Ciper. Ker pristanišča v Gazi niso dovolj globoka za večje ladje, so ZDA napovedale, da bo ameriška vojska z mednarodnimi partnerji vzpostavila začasno pristanišče ob obali Gaze, kjer se bodo lahko zasidrale ladje s humanitarno pomočjo.
Toda nič od tega se ni zgodilo. “Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je seznanjeno z načrti za vzpostavitev morskega koridorja med Ciprom in Gazo, predstavljenimi s strani Cipra, Evropske komisije in ostalih pobudnikov. Spremljamo tudi težave pri organizaciji morskega koridorja. Glede na razpoložljive podatke EU nobena država ali mednarodna organizacija doslej ni dostavila pomoči Gazi po morski poti, kar pa ne vključuje aktivnosti nevladnih organizacij,” so nam sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.
S Cipra je sredi marca, ob dogovoru z Izraelom, odplula ladja nevladnih organizacij Open Arms in World Central Kitchen (WCK) z 200 tonami hrane in vode. Pristala je ob obali Gaze in pomoč jim je uspelo dostaviti prek začasnega pomola. Njihova druga ladja je do Gaze priplula v začetku aprila. Med raztovarjanjem pomočije izraelska vojska napadla konvoj WCK, čeprav je bil usklajen in jasno označen. Ubili so sedem delavcev humanitarne organizacije WCK. Ta je nato ustavila pomoč Gazi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje