Tiskane izdaje
Rekordno letošnje leto ne bo presenetilo skoraj nikogar, saj so razmere dobre tako doma kot v svetu. A pričakovati tako močno rast kot lani je zelo ambiciozen načrt in zelo težko nedosegljiv. Slovenija postaja zrela turistična destinacija in temu se bodo morali prilagoditi tudi turistični delavci. Inovativnost in unikatnost ter seveda pestrejša ponudba, bodo letos magneti za turiste. To sicer ne pomeni umika od množičnega turizma, ampak proces njihove vključitve v naše okolje. Fontana piv v Žalcu, denimo, je močno povečala tudi obisk hmeljarskega muzeja in jame Pekel.
Izvirnost je magnet za turiste
Lani je Slovenijo obiskalo več kot 3,4 milijona tujih turistov, kar je dobro šestino več kot predlani, kažejo podatki statističnega urada. A kljub vsemu ima Slovenija še veliko možnosti za rast obiska. Največjo rast smo dosegli z enega najpomembnejših trgov: število turistov iz Nemčije se je povečalo za več kot četrtino. In če doživimo takšen vzpon z drugega največjega trga Slovenije, je še veliko možnosti iz držav, v katerih Slovenija še ni tako priljubljena.
Naši dopisniki opozarjajo, da imamo še veliko možnosti za razvoj turistične dejavnosti, od boljšega sodelovanja med turističnimi delavci in organiziranosti do pestrejše ponudbe. Marsikje so nujne naložbe tako v nove in boljše zmogljivosti, še bolj pa v infrastrukturo. Tudi v velikih turističnih središčih, kot je Obala, je treba še marsikaj narediti.
Turisti, čeprav v Sloveniji statistično preživijo manj časa kot predlani, vse bolj iščejo bolj odmaknjene in zato pristnejše slovenske kotičke. Izziv pa bo tudi podaljšanje turistične sezone v mesece, ko obisk turistov ni najbolj samoumeven dnevni dogodek.
S klikom povečaj infografiko.
Turisti v Sloveniji lani ustvarili skoraj 12 milijonov prenočitev
Ljubljana - Slovenija je lani doživela najuspešnejšo turistično sezono s približno 12 milijoni prenočitev in več kot 4,7 milijona tujih in domačih gostov. Pri tem je še posebej spodbudno, da je rekord pospremljen z največjo rastjo turizma v zadnjih vsaj desetih letih. Ob rekordni turistični letini in rekordni rasti se je najbolj povečal obisk občin, ki niso označene kot turistične destinacije.
Zanimivo je, da število turistov raste hitreje kot število prenočitev, kar žal pomeni, da si turisti za obisk Slovenije vzamejo manj časa; hitreje raste število tistih, ki se ustavijo le na kratko, kot pa tistih, ki pri nas preživijo večji del oddiha. A to je delno tudi posledica vpliva rasti števila turistov.
Najbolj, za skoraj petino, se je lani povečal obisk slovenskega hribovja oziroma občin, ki jih statistični urad uvršča med gorske. Ob morju se je obisk turistov povečal za dobro desetino, podobno tudi v Ljubljani. Še najskromnejšo rast so doživela zdravilišča, kjer se je obisk povečal za šest odstotkov. A tudi tu velja pripomniti, da je skromna rast delno posledica zasedenih kapacitet.
Nemci dohitevajo Italijane
Spodbudno je, da turisti vse bolj odkrivajo tudi občine, ki niso prepoznane kot najprej turistične. Obisk v njih se je namreč po podatkih statističnega urada lani povečal za skoraj četrtino.
Tujih turistov je bilo lani več za šestino, najbolj, za več kot četrtino, se je povečal obisk nemških gostov. Slovenijo je obiskalo 371.000 turistov iz Nemčije, več, dobrega pol milijona, jih je prišlo le iz Italije. V prvi peterici so še Avstrijci, Hrvati in Srbi.
Domačih gostov je bilo lani 1,3 milijona ali dobrih pet odstotkov več kot predlani, tudi ti pa so si, sodeč po statistiki, v povprečju privoščili nekoliko krajši oddih. Rast njihovih prenočitev je bila namreč štiriodstotna.
