Predstavniki ministrstva za zdravje so se v sklopu rednih srečanj znova sestali z direktorji bolnišnic. Razmere v večini bolnišnic se ne poslabšujejo, je po sestanku dejal državni sekretar Marjan Pintar in dodal, da je zdravniška stavka velika ovira pri izvajanju dejavnosti. Sicer pa je največ težav na področju operativnih strok, kirurgije in radiologije.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je še pred koncem sestanka, ki je sicer potekal na daljavo, dejala, da so direktorji bolnišnic opisali situacijo v zavodih. “Zaenkrat na nekaterih oddelkih stvari še vedno potekajo tako rekoč v redu za paciente, da zdravstvo je dostopno, se pa pojavljajo vedno večji zaostanki pri elektivnih operacijah, predvsem na kirurgiji,” je povedala. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor naj bi tako po njenih besedah realizirali okoli 60 odstotkov kirurškega programa.
Vse, kar direktorje bolnišnic po njenih besedah skrbi, so prihodnji meseci, saj imajo zdravniki še nekaj starega dopusta, ki ga bodo morali izkoristiti do konca junija. “Tako da bo še malo težje organizirati delo, recimo v juniju, ko se pričakuje koriščenje tega starega dopusta,” je dejala.
Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis pa je po sestanku za STA potrdil besede ministrice in dodal, da imajo težave z anesteziologijo. “Če se držimo urnikov 40 plus osem, potem prihaja, glede na to, kako velika ustanova smo, do znatnega izpada operativnih programov,” je povedal. Dodal je, da imajo velike težave pri organiziranju tam, kjer so potrebni kirurški posegi. “To ni samo klasična kirurgija, ampak tudi ginekologija, ORL in tako naprej,” je še pojasnil. Delo pri njih sicer poteka na različnih oddelkih različno, urniki so prilagojeni, oddelkov ne zapirajo. Za mesec maj pa Flis pričakuje še večji upad programov, glede na možen razpis urnikov na anesteziologiji.
V. d. generalnega direktorja Splošne bolnišnice Ptuj Aleksander Voda pa je za STA dejal, da se upad storitev najbolj čuti pri prospektivnem delu kirurgije, na splošno pa “še nekako uspevamo”. Od 83 zdravnikov jih je sicer sprva 35 umaknilo soglasja za nadurno delo, a jih je deset že preklicalo umik. “Stanje se počasi umirja, se pa bojimo, kako bo meseca junija zaradi starih dopustov, takrat se nam pa lahko tudi kaj zalomi,” je opozoril.
Direktorji so povedali tudi, da so se zdravniki bolj navadili na izmensko delo oziroma urnike in delo v skladu z njimi, saj nov način dela traja že nekaj mesecev. Poročali so tudi o izpadih programa in delovanju, a konkretnih številk ni navedla.
Dodala je, da podatke o realizaciji programov spremljajo, združenje zdravstvenih zavodov pa bo pripravilo analizo, s katero bodo ugotovili, kolikšen program je realiziran in kako je realiziran tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih.
Na ministrstvu si prizadevajo, da bi se stavka čim prej končala, pogajanja pa nadaljujejo prihodnji četrtek, je ponovila ministrica. “Vsi si želimo, da se stavka čim prej konča v dobro pacientov, saj so, kot vidite, zaostanki vedno večji,” je opomnila. Dodala je, da stavka ni dobra za nikogar niti za zdravnike niti za vlado, še najmanj pa za paciente.
Nekateri zdravniki so vrnili soglasja za nadurno delo
Marjan Pintar je povedal, da se bodo težave morda stopnjevale v poletnih mesecih zaradi letnih dopustov. Plani dela za maj pa so večinoma pripravljeni in kažejo, da je mogoče dejavnosti opraviti tako, da ne bo hujših težav. Ponovil je, da bi si vsi želeli, da bi se stavka čim prej zaključila in bi prišlo do dogovora.
V izvajanju programa so razlike med različnimi bolnišnicami, v nekaterih težav sploh ni, drugje jih je nekoliko več. “Predvsem zaradi tega, ker je tam morda tudi vodenje stavke nekoliko bolj intenzivno,” je povedal Pintar. Bolnišnic z več težavami ni želel našteti, meni pa, da se vodstva odzivajo v skladu s svojimi zmožnostmi.
Dodal je, da se stavka pozna na posameznih dejavnostih, ne pozna pa se na celotnem poslovanju bolnišnic. V nekaterih dejavnostih znotraj posamezne stroke je izpad tudi do 30 odstotkov, v drugih pa nič odstotkov, je ponovil. “Odvisno je tudi od kadrovske postavitve. Razumeti morate, da te postavitve niso bile idealne tudi pred začetkom stavke in da so bile kadrovske težave tudi pred stavko,” je povedal Pintar.
Po njegovih besedah je sorazmerno veliko število zdravnikov, ki so predhodno umaknili soglasja za nadurno delo, ta soglasja vrnilo. “Njim gre tudi z naše strani zahvala, kajti to je zagotovo posledica odgovornosti in odnosa do pacientov,” meni.
Predstavniki ministrstva se bodo z vodstvi bolnišnic ponovno srečali 7. maja, kjer bodo izmenjali dobre prakse na področju organizacije dela v bolnišnicah. V prihodnje pa se bodo z vsemi bolnišnicami sestajali mesečno, “tudi ko bo, jaz upam, da čim prej, stavka zaključena”, je še dejal Pintar.
Na razmere v zdravstvu so v javnem pismu opozorili tudi zdravniki iz ptujske bolnišnice in med drugim opozorili na kadrovsko stisko v bolnišnici in preobremenjenost. “Zdravniška stavka in umik soglasij za nadurno delo ni izsiljevanje za višje plače, kot se nam rado očita, ampak opozorilo na neurejenost razmer v javnem zdravstvu,” so zapisali. Dodali so, da se bojijo, da bo brez ustrezne ureditve razmer in stimulativnega in fleksibilnega plačnega sistema, zdravnikov, pripravljenih sprejemati takšne pogoje dela, vse manj. Obsodili so tudi gonjo proti zdravništvu.
Prevolnik Rupel pa je na številna javna pisma zdravnikov v zadnjem času dejala, da si na ministrstvu prizadevajo za sistemske spremembe na vseh področjih. Zatrdila je, da so uvedli že veliko ukrepov, a da imajo zaradi stavke ukrepi manjši učinek. “Dejstvo je, da vsi ukrepi, ki jih sprejemamo, zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov. Če bi vsi sodelovali pri sistemskih ukrepih, tako pri pripravi kot pri izvedbi, bi imeli večji in hitrejši učinek. Tako da jaz resnično upam, da se uspemo čim prej zmeniti in zaključiti stavko,” je še dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje