Odbor državnega zbora (DZ) za kulturo se je na nujni seji, sklicani na zahtevo SDS, seznanil s problematiko lastništva medijev. V SDS so kot problematično še zlasti izpostavili delovanje skupine Media24, pri kateri ima odločilno besedo Martin Odlazek. A odbor ni sprejel njihovih predlogov sklepov. Kar predlagajo v SDS, že poteka, so poudarili poslanci Svobode.
V SDS so s predlaganimi sklepi želeli, da bi ministrstvo za kulturo pripravilo ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala medijsko koncentracijo, vključno s transparentnim razvidom lastništva in financiranja medijev. Hkrati bi vlada pozvala vse organe, ki opravljajo nadzorstvene funkcije, k aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije. Nenazadnje bi ministrstvo za kulturo pripravilo podrobno analizo o lastništvu in financiranju medijev. Vendar so za sprejetje teh sklepov glasovali le štirje poslanci, medtem ko jih je bilo proti osem.
Čeprav je lastništvo medijev zaradi zaščite njihove pluralnosti omejeno z zakonom o medijih, različne raziskave vedno znova ugotavljajo visoko tveganje na področju koncentracije medijev ter komercialnega in lastniškega vpliva na medije, je v predstavitvi zahteve za sklic nujne seje dejala Alenka Jeraj iz SDS. Vse to po njenih navedbah nakazuje potrebo po boljšem nadzoru, da bi tako preprečili sporne prevzeme ali združitve.
“Zakon o medijih iz leta 2006 ima velike luknje”
Veljavna zakonodaja ne dovoljuje koncentracije medijev, a je v zadnjih letih z različnimi manevri prišlo do koncentracij, ki jih ne bi smelo biti, je izpostavila. Predlog novega zakona o medijih, ki ga je ministrstvo že dalo v javno razpravo, po njenem mnenju ne odpravlja težav s koncentracijo in transparentnostjo medijev. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, agencija za varstvo konkurence in inšpektorat za medije, ki bi morali preprečiti koncentracije lastništva medijev, so po njenih navedbah pasivni in ne opravljajo svojih temeljnih nalog, prav tako kot neučinkovito vidi ministrstvo.
Generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu Blaž Mazi je izrazil prepričanje, da bo korak naprej predstavljal novi zakon o medijih, ki ga pripravljajo na ministrstvu. Agencija za varstvo konkurence (AVK) se nikakor ne izogiba svojim nalogam, a jih izvaja drugače, kot bi si to želela politika, je medtem zagotovil direktor agencije Andrej Matvoz. AVK po njegovih besedah ni sektorski regulator in nima vpliva na uredniško politiko v medijih.
Direktor agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Marko Mišmaš pa je menil, da potrebujemo novo zakonodajo o preprečevanju medijske koncentracije. To naši državi po njegovih besedah narekuje tudi akt o medijski svobodi, ki ga je nedavno potrdil Svet EU. Pri tem bo po njegovem opozorilu nujno upoštevati majhnost slovenskega trga in zagotoviti, da slovenski mediji ne bodo v slabšem položaju v primerjavi s tujimi.
Predsednik Sveta za radiodifuzijo Jurij Franc Tasič je bil kritičen do nastajajočega zakona o medijih. V predlaganem nacionalnem svetu za medije bi morali biti po njegovem prepričanju neodvisni strokovnjaki, medtem ko so zdaj predlagani “takšni, ki bodo ocenjevali same sebe”. Marko Milosavljevič s fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se je dotaknil primera Odlazek.
“Odlazek je spretno izkoristil zakonodajo. Zakon o medijih iz leta 2006 ima namreč velike luknje,” je opozoril. V razpravi se je poslanec Svobode Dušan Stojanovič strinjal, da je koncentracija kapitala in medijev zelo problematična, saj lahko pripelje do enostranskega poročanja, cenzure in samocenzure novinarjev. Izrazil je upanje, da bo novi zakon o medijih učinkovito rešil to problematiko.
Tatjana Greif iz Levice prav tako veliko pričakuje od novega zakona, ki bo na novo vzpostavil kontrolni mehanizem in metodologijo za ugotavljanje prevladujočega položaja na trgu. Po mnenju Anje Bah Žibert iz SDS bi bil korak naprej pregleden razvid lastništva in financiranja medijev, ki bi veljal za vse.
“Še zlasti bi bilo to koristno v času poplav internetnih medijev. Pomembno je, da ljudje vedo, kdo stoji za temi mediji,” je menila. Tomaž Lisec iz SDS pa je izrazil skrb zaradi napovedi koalicijskih poslancev, da ne bodo podprli predlaganih sklepov. Pri predlogu sklepa, po katerem bi vlada pozvala pristojne organe k aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije, po njegovem ne gre za pritisk na neodvisne regulatorje, pač pa za poskus za izboljšanje stanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje