Kako na opozorila fiskalnega sveta odgovarja vlada?
Na današnji dopisni seji vlade so sprejeli stališče glede ocene fiskalnega sveta o proračunskih dokumentih za obdobje 2025-2027.
Spomnimo, da je fiskalni svet v včeraj izdanem mnenju ocenil, da so vladni predlogi proračunskih dokumentov za prihodnje triletno obdobje neustrezno naravnani, izrazito ekspanzivni in neskladni z lanskim priporočilom sveta EU.
Vlada v odgovoru poudarja, da še nima vseh informacij za dokončno pripravo srednjeročne fiskalne strategije, ki bi zadostila tako nacionalnim zahtevam kot zahtevam EU, saj bo prenovljena zakonodaja EU uveljavljena konec aprila oz. v začetku maja, Evropska komisija pa bo izračune potrebne konsolidacije posredovala šele do 21. junija.
Tako bosta odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027 in osnutek programa stabilnosti 2024 do jeseni nadgrajena v celovito fiskalno strategijo, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Vlada je še navedla, da so bile investicije države lani rekordno visoke in da je tudi pri načrtovanju investicij v letu 2024 upoštevala višje ravni investicij v okviru načrta za okrevanje in odpornost, nadaljevanje investicij po lanskih poplavah, višje ravni integralnih sredstev državnega proračuna, namenjenih investicijam predvsem v promet in prometno infrastrukturo, ter sredstva za obrambo in zaščito. Visoko raven investicij v tekočem letu bodo izkazovale tudi ostale enote sektorja država, so po seji zapisali v sporočilu za javnost. Kot dodajajo, je treba zaradi zakonskih zahtev načrtovati investicije v polnem obsegu.
Glede tekoče porabe pojasnjuje, da je ta v veliki meri vezana na socialna nadomestila. Vlada je v izračune vključila vso veljavno zakonodajo, predvidene demografske trende in napovedi na trgu dela. Glavno komponento socialnih nadomestil sicer predstavljajo izdatki za pokojnine, ki se med drugim povečujejo zaradi sistemsko urejenega načina usklajevanja pokojnin.
“Letos je prišlo do najvišje uskladitve pokojnin, relativno visoke uskladitve pa so skladno z makroekonomsko napovedjo načrtovane tudi v prihodnjih letih. Socialna nadomestila se povečujejo tudi zaradi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, dodatno pa bo k rasti socialnih transferjev v letih 2026 in 2027 prispevala tudi reforma dolgotrajne oskrbe,” še navaja sporočilo za javnost.
Glede ocene vzdržnosti dolga vlada izpostavlja, da razpolaga državni proračun z likvidnostno rezervo v višini 5,47 milijarde evrov oz. 8,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je v osnovnem scenariju v obdobju 2024-2027 predvidena skupna poraba v višini 1,85 milijarde evrov.
Vlada v odgovoru še navaja, da fiskalni svet pri ocenjevanju primernosti fiskalne poti pri izračunu strukturnih kazalnikov omenja računsko napako, a pri tem zanemari, da je tako po starih kot po novih pravilih pomembna presoja poti fiskalne konsolidacije, in ne le avtomatsko matematično preračunavanje.
“Izračuni in prikazi, vključeni v osnutek Programa stabilnosti 2024, bodo prilagojeni glede na nova dejstva o izvajanju enkratnih ukrepov in natančnejšo metodologijo, ki bo določena za pripravo srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v jeseni letošnjega leta,” pojasnjuje vlada.
Dodaja, da so negotovosti ocenjevanja vedno prisotne in da je “matematična presoja še posebej negotova pri izračunih strukturnega in primarnega salda, kar izpostavljajo različne institucije in strokovnjaki”.
