Heroj Trump bi golorok rešil otroke

New York – Donald Trump je danes z guvernerji zveznih držav razpravljal, kako okrepiti varnost v šolah, in med drugim poudaril, da bi tudi brez orožja poskušal ustaviti napadalca. Predsednik, ki se je s spornimi zdravniškimi potrdili izogibal vojaščine v Vietnamu, išče ravnotežje med pritiski javnosti in interesi orožarskega lobija.

Ravnanje šerifovega namestnika v Parklandu na Floridi, ki ni stekel v srednjo šolo in poskušal ustaviti napadalca, je sprožilo precej razburjenja, olje na ogenj pa priliva predsednik države, ki je policista najprej označil za strahopetca, danes je dodal, da se mu gabi. Nato pa dejal, da sicer »ne veš, dokler nisi na preizkušnji, toda menim, da bi stekel (v šolo), tudi če ne bi imel orožja«. To je nemudoma sprožilo poplavo odzivov na družbenih omrežjih, Trumpovemu kanalu za usmerjanje države, v katerih so predsednika spomnili, da se je petkrat izognil naboru, enkrat zaradi domnevnih kostnih izrastkov v peti. Prav tako so hitro izbrskali njegov pogovor z radijskim voditeljem Howardom Sternom, v katerem je trdil, da se boji krvi in da se mu ta gabi.

To ni bila edina nerodnost dobro uro dolgega srečanja z guvernerji, Jay Inslee iz zvezne države Washington, eden od dveh demokratov, ki je nagovoril Trumpa, je javno raztrgal predlog za oborožene učitelje, ki naj bi ustavili nove strelske pokole na ameriških šolah. Po Insleejevih besedah učitelji v njegovi državi nočejo orožja, tudi policisti menijo, da je to slaba zamisel, nato pa predsednika izzval, da je potrebno »nekoliko manj čivkanja (prek družbenega omrežja twitter) in nekoliko več poslušanja«. Trump vztraja pri predlogu, ki ga podpira tudi nacionalna strelska zveza (NRA), izjemno vplivna lobistična organizacija orožarske industrije. Zamisel nekoliko kvarijo izračuni, da bi ob 3,5 milijona ameriških učiteljev oborožitev in urjenje vsakega petega (to je predlog predsednika) stalo od 431 milijonov (kolikor znaša osnovno urjenje) do 1080 milijonov (ocena za bolj poglobljeno, šestmesečno urjenje).

Jeza učiteljic

Tudi republikanski guverner Floride Rick Scott se je odmaknil od sporne zamisli in dejal, da morajo učitelji učiti, varovanje šol pa je naloga policije. K temu je verjetno pripomogel odziv šolnikov, ki ogorčeno zavračajo pobudo, da bi postali oboroženi varuhi otrok. »Nikjer v moji pogodbi ne piše, da moram učence varovati s svojim telesom ... Razjarjena sem ob misli, da bi moji otroci izgubili mater, ker sem se odločila postati učiteljica,« je v odprtem pismu zapisala Rebecca Berlin Field iz Virginije. Po njenih besedah ima zelo rada svoje učence, toda njeno poslanstvo je »učenje prijaznosti, odgovornosti … in umetnostne zgodovine«, ne pa ustavljanje krogel. »Namesto da mrtve učitelje spreminjate v svetnike, jih raje zavarujte, dokler so še živi,« je politike pozvala, naj zaostrijo nadzor nad orožjem.

Zadnje ankete kažejo, da podobno razmišlja večina Američanov. V raziskavi televizijske mreže CNN se je za ostrejši nadzor nad orožjem izreklo že okoli 70 odstotkov vprašanih, precej več kot oktobra, ko je po pokolu v Las Vegasu podobno razmišljalo 52 odstotkov vprašanih. Množični poboji vedno sprožijo nekoliko večjo podporo ukrepom, a so redko dolgotrajni, toda hkrati so redki tako očitni zasuki javnega mnenja. Podpora strožjim ukrepom je tako dosegla najvišjo raven po letu 1993. To se kaže tudi v razmišljanju politikov, ta teden je veliko guvernerjev iz obeh strank izrazilo podporo razmisleku o orožarski zakonodaji, vsaj strožjim varnostnim pregledom kupcev in preprečevanju nakupov ljudem z duševnimi motnjami. Večina jih ni bila navdušena nad oboroževanjem učiteljev.

Orožarski domoljubi

Trump se je včeraj hvalil, da je na kosilu z vrhom NRA dejal: »Fantje, nekaj moramo narediti,« nato pa poudaril, kako so »to krasni ljudje in veliki domoljubi«. Toda zvezna policija FBI preiskuje, ali so domoljubi prejemali denar od Aleksandra Toršina, namestnika guvernerja ruske centralne banke, ki ima tesne vezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in je hkrati dosmrtni član NRA. Ta je za volitve 2016 porabila najmanj 55 milijonov dolarjev (po nekaterih trditvah tudi več kot 70 milijonov), 30 jih je šlo za podporo Trumpu. Toršina so pred tem španski preiskovalci povezali s pranjem denarja za ruske kriminalne združbe prek španskih bank. Tudi brez ruskih navez ima NRA precej težav, saj so se velika podjetja začela otepati povezav s precej očrnjene organizacije. Poziv #bojkotirajmoNRA je prek družbenih omrežij prepričal United Airlines, Best Western, MetLife in več kot deset drugih podjetij, da so prekinile poslovno sodelovanje z NRA.

Ključno vprašanje je, ali bo odziv javnosti dovolj močen in trajen za prekinitev najspornejše poslovne povezave med orožarskim lobijem in parlamentarci, ki sprejemajo zakone. Republikanski voditelji v senatu in spodnjem domu zadnje dni molčijo. V volilnem letu je orožarsko zakonodajo še toliko težje spreminjati, saj se republikanski kongresniki bojijo, da bi jih zaradi tega na volitvah znotraj stranke izrinili populistični desničarski kandidati. Hkrati se hitro izteka čas za ukrepanje, saj kongresniki obeh strank končujejo delo in se lotevajo kampanj.