Organizacija Unesco je leta 1995 v Parizu 23. april razglasila za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev bo predstavilo 29. slovenske dneve knjige in knjižni sejem na vrtu Lili Novy, ki bosta junija, ter popoldne ponudilo literarno branje. Pod okriljem založbe Sanje pa se bo tradicionalno dan prevesil v Noč knjige.
Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki bo opoldne na novinarski konferenci predstavilo program dveh literarnih prireditev, bo ob 17. uri potekalo literarno branje pod naslovom Na vrtu jezika. Prireditev bo vodil pisatelj Dušan Šarotar, brali pa bodo Nina Kokelj, Zlatko Kraljič, Zoran Predin, Vladimira Rejc, Luna J. Šribar ter namestnica španskega veleposlanika Meritxell Parayre, so sporočili iz DSP.
Obenem v tednu svetovnega dneva knjige pri DSP pripravljajo dve delavnici za avtorje. O avtorskih pravicah in drugih vprašanjih, povezanih z založništvom, bosta predavali dve poznavalki. V sredo bo delavnico vodila specializirana odvetnica za avtorske pravice Špela Grčar, dan pozneje pa bo na voljo spletna delavnica z britansko založnico Susan Curtis.
Že enajsto leto zapored na pomladni praznik knjige vabijo pri založbi Sanje. Tudi letos želijo s projektom Noč knjige “znova povezati vse generacije, od najmlajših bralcev do starejših, pa vse tiste vmes”. Noč knjige je, kot še piše v vabilu, “akcija vseslovenskih razsežnosti in k soustvarjanju ste vabljeni prav vsi, ki vam je knjiga ljuba sopotnica”.
Tema letošnje Noči knjige je Svoboda. V središču bosta književnika Srečka Kosovel in Edvard Kocbek, saj letos praznujemo 120. obletnico rojstva obeh velikih literarnih ustvarjalcev.
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic vrsto dogodkov pripravlja tudi Mladinski kulturni center Maribor. Med drugim pripravljajo Minuto za poezijo – pesniško dopoldne v organizaciji SNG Drama Maribor in Alma Mater Europaea. Aprilski program je hkrati predfestivalsko dogajanje 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo potekal med 20. in 25. majem.
Vseslovenski literarni festival 29. Slovenski dnevi knjige bodo v Ljubljani in kar 13 partnerskih mestih potekali od 7. do 9. junija. Geslo letošnjih Slovenskih dnevov knjige je večplastni slogan Na preži. Pridružuje se mu simbolično tudi lisička kot žival festivala. Uvod v predfestivalsko dogajanje je sicer že današnji svetovni dan knjige. Poleg Ljubljane bodo 29. Slovenski dnevi knjige potekali v Mariboru, Murski Soboti, Ormožu, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Celju, Novem mestu, Škofji Loki, Kopru in Trstu ter letos na novo še na Ptuju, v Hrastniku in Gornji Radgoni.
Knjige kot zaščitni znak civilizacije
Pisatelj Tone Peršak je v poslanici ob dnevu knjige med drugim opomnil na sporno odstranjevanje knjig iz šol in knjižnic v nekaterih državah, tudi dela največjih avtorjev, nobelovcev, dobitnikov bookerja in drugih nagrad.
“Ravno tako ni mogoče prezreti, da v številnih državah knjige nič manj pomembnih avtorjev niti ne smejo iziti ali jih prepovejo po izidu, umaknejo s trga in tudi uničijo, če se avtorjem in založbam vseeno posreči kakorkoli prelisičiti cenzuro in knjige natisniti. A tudi v Sloveniji je še živ spomin na čase, ko so tod iz verskih in moralističnih ali političnih razlogov gorele grmade knjig,” je spomnil.
Po Peršakovih besedah so knjige simbol, zaščitni znak civilizacije, ne le novoveške, temveč tudi predhodnih civilizacij, in sicer od epa o Gilgamešu, zapisanega na ploščicah iz gline, do knjig v obliki digitalnega zapisa v bralniku. Knjiga, zlasti leposlovna, je civilizacijski skok omogočila ne samo zato, ker omogoča pretok informacij in podatkov od možganov do možganov, temveč tudi, ker branje usposablja ljudi za sprejemanje vedno novih informacij in znanj, spodbuja njihovo radovednost in tudi ambicioznost, njihovo željo po primerjanju z zgledi in odkrivanju novega. Hkrati pa spodbuja in razvija zmožnost empatije bralcev.
“In zato je knjiga spodbudila tudi zavest o tem, da imamo vsi ljudje enake pravice, tudi pravico do svobode,” je zapisal Peršak in dodal, da lahko posameznik s knjigo razvija svojo zmožnost prepoznavanja stisk drugih ljudi in, sede doma, spoznava druge dežele, druge čase in navade ter kulture.
Obenem je Peršak opozoril na nove tehnologije in “z velikimi koraki nastopajočo umetno inteligenco”, ki po njegovem mnenju ogroža knjigo ter prek družbenih omrežij in manipuliranja zlasti z mladimi povzroča upadanje bralne pismenosti mladih in bralne kulture kot tudi upadanje števila bralcev in kupcev knjig. “Zato je z vidika ohranjanja pridobitev civilizacije in humanističnega izročila te civilizacije, z vidika družbe kot skupnosti in z vidika ohranjanja jezika kot ključnega dosežka vsake nacionalne kulture tako pomembno, da se vsi, vsaj potencialni bralci in najvišji politični odločevalci spet zavemo pomena knjige tako za posameznika kot za družbeno skupnost v celoti,” je poslanico sklenil Peršak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje