Primorska bi odpravila nekaj ozkih grl

V naslednjih šestih letih bo država v prometno infrastrukturo vložila 5,6 milijarde evrov. Tako je vsaj napovedala v drsnem načrtu vlaganj za obdobje 2020–2025. Načrt je “drsen”, ker ga infrastrukturno ministrstvo vsako leto prilagodi proračunskim virom. Na Primorskem bo več večjih naložb v železniško infrastrukturo, veliki cestni projekti pa se odmikajo.

Kratkoročne naložbe v avtoceste in hitre ceste na Primorskem so namenjene predvsem odpravi nekaterih ozkih  grl okrog Kopra. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Kratkoročne naložbe v avtoceste in hitre ceste na Primorskem so namenjene predvsem odpravi nekaterih ozkih grl okrog Kopra. Foto: Zdravko Primožič/FPA

LJUBLJANA > Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo se nanaša na vse vidike prometa. Navezuje se na resolucijo o razvoju prometa do 2030.

V načrtu smo podrobneje pogledali, kaj država obeta Primorski na področju železniške in avtocestne infrastrukture. Poleg naložbe v gradnjo drugega tira namerava država zgraditi železniški nadvoz v Rodiku na obstoječi progi Koper-Divača. Gradnja naj bi se začela konec leta 2020.

5,6

milijarde evrov naj bi Slovenija namenila v prihodnjih šestih letih za prometno infrastrukturo

Vsa leta, posebej intenzivno pa v letih 2024 in 2025, naj bi potekala nadgradnja proge Ljubljana-Divača in odpravljanje ozkih grl na njej. Nadgradnja odseka Divača-Sežana bi se v tem šestletnem obdobju komaj začela z ureditvijo nivojskih prehodov, glavnina del na tem odseku pa bi potekala med letoma 2025 in 2030.

Dela na Slavčku, bertoški in srminski vpadnici

Povezava Ilirske Bistrice z avtocestnim sistemom je v načrtu navedena kot možnost, ki pride v poštev po letu 2025. Šele po tem letu naj bi bili bolj oprijemljivi tudi načrti za gradnjo hitre ceste od Šalare do mejnega prehoda Dragonja. Izgradnja je predvidena po letu 2030. V to obdobje so se pomaknili tudi načrti za dograditev manjkajočega koščka obalne hitre ceste med Jagodjem in Lucijo.

Bolj dinamično naj bi bilo v bližnji prihodnosti v Kopru. Zaradi slabe prometne pretočnosti naj bi Dars preuredil koprski priključek Slavček. Kot je razbrati iz tabele ministrstva za infrastrukturo, bi ta projekt potekal med letoma 2020 in 2023, vreden pa bi bil skoraj 13,5 milijona evrov. Dars do konca leta 2022 oziroma 2023 obeta tudi širitev bertoške vpadnice v štiripasovnico v dolžini dobrega kilometra in gradnjo 1,4 kilometra manjkajoče srminske vpadnice.

Na hitri cesti Razdrto-Vipava-Ajdovščina bo Dars v prihodnjih treh letih postavil dobrih 17 kilometrov protivetrnih ograj. Projekt bo vreden več kot 27 milijonov evrov, glavnina stroškov pa je predvidena v letu 2022.

653 milijonov za infrastrukturo v 2020

V šestletnem programu vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, ki ga je včeraj potrdila vlada, je za leto 2020 predvidenih za 653 milijonov evrov vlaganj v prometno infrastrukturo. Največji delež (230 milijonov evrov) je namenjen železnicam, za investicije in prenove avtocest bi porabili 166 milijonov evrov, za vzdrževanje ostalih cest pa nekaj manj kot 83 milijonov. Več kot 87 milijonov evrov bi država namenila trajnostni mobilnosti, kamor med drugim sodijo gradnja kolesarskih poti, subvencije za nakup električnih vozil in gradnja parkirišč P+R. Program opredeljuje tudi naložbe v zračni in vodni promet.

Po letu 2020 do 2025 država načrtuje višja vlaganja v prometno infrastrukturo, a kot rečeno je program “drsni,” odvisen od razmer v proračunu, te pa od širših gospodarskih razmer. Če bi se izšlo po sedanjih načrtih, bi država za zračni in vodni promet, obnovo in vzdrževanje državnih cest in avtocest, posodobitev železnic in ukrepe na področju trajnostne mobilnosti porabila približno 718 milijonov evrov v letu 2021, 1,1 milijarde evrov v letu 2022, v letih 2023 in 2024 po malo manj kot milijardo evrov, leta 2025 pa milijardo in 150 milijonov evrov.

Državno subvencioniranje javnega cestnega in železniškega prometa bi medtem v vseh letih ostalo stabilno, nekje med 430 in 450 milijoni evrov na leto.


Najbolj brano