Po napadih na ladje promet skozi Sueški prekop upadel za dve tretjini

Posel Jan Artiček 25. aprila, 2024 11.55
featured image

Napetosti na Bližnjem vzhodu še vedno ovirajo promet skozi bližnje strateške morske ožine, kaže nova raziskava britanskih statistikov.

25. aprila, 2024 11.55

Tri ključne morske ožine v bližini Arabskega polotoka so zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu v prvem četrtletju beležile dramatičen padec ladijskih prehodov. Na to so vplivali napadi hutijevskih upornikov iz Jemna na trgovske ladje, vojna Izraela proti palestinskemu gibanju Hamas in nedavno obstreljevanje med Iranom in Izraelom.

Napadi hutijevcev so se okrepili sredi decembra lani, kar je zdesetkalo prečkanja skozi Sueški prekop in ožino Bab el-Mandeb v Rdečem morju. V prvem tednu aprila letos je število prečkanj skozi Bab el-Mandeb upadlo za 59 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leto prej. Promet skozi bližnji Sueški prekop, ki pomeni okrog 12 odstotkov svetovne trgovine, je v tem obdobju upadel za kar 66 odstotkov, kažejo podatki britanskega statističnega urada (Office of National Statistics – ONS).

Prav tako od decembra dalje je posledično rastel promet okrog Rta dobrega upanja na jugu afriške celine. Ladijske družbe so namreč zaradi napadov preusmerjala svoje ladje po daljši, a varnejši poti okrog Afrike. Do februarja letos je bilo število prečkanj dvakrat višje kot februarja lani.

Hormuška ožina, ki je na drugi strani Arabskega polotoka kot Suez in Bab el-Mandeb, je doživela 23-odstotni padec prometa med februarjem in aprilom. V tem času se je namreč znižalo število prečkanj naftnih tankerjev, ki prenašajo nafto iz Perzijskega zaliva na mednarodne trge.

Ožino obvladujeta Iran in Oman. Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom po Hamasovih napadih v oktobru je Iran podpiral hutijevske napade na ladje in obstreljevanje Izraela s strani libanonske milice Hezbolah. V zadnjih tednih je prišlo tudi do neposrednega obstreljevanja med Iranom in Izraelom. Napetosti so vzbudile skrbi, da bi Iran skušal blokirati Hormuško ožino, s čimer je država v preteklosti že grozila.

Dover in Tajvan

ONS je v svojo raziskavo vključil šest morskih ožin ali prehodov, ki so ključni za svetovno trgovino. Poleg treh bližnjevzhodnih še Rt dobrega upanja, ožino pri angleškem obalnem mestu Dover in Tajvansko ožino. Niso pa vključili ožine Malaka, ki je med indonezijskim otokom Sumatra in malezijskim polotokom, in Panamskega kanala, ki povezuje Atlantski ocean s Tihim.

Tajvanska in dovrska ožina sta obdobje prevedrili brez večjih sprememb v prometu. Ti dve ožini sta tudi največji med šestimi po številu prečkanj, večino katerih opravijo trgovske ladje. Pri Dovru je teh polovica, v primeru Tajvana pa 60 odstotkov.

Tajvansko ožino je lani prečkalo 1.200 ladij na teden, dovrsko pa okrog 1.300 na teden.

ONS je sporočil, da bo v prihodnosti v raziskavo vključil tudi druge ožine.