DELAVNICA PEKE DOMA

Ko zadiši po domačem kruhu (RECEPT)

Bili smo na delavnici peke, ki jo je na Koroški Beli pripravila Vijoleta Smolej: »Kruh sta me naučili peči stara mama in mama,« pravi izkušena sogovornica
Fotografija: Domači kruh, kakršnega speče Vijoleta Smolej.
Odpri galerijo
Domači kruh, kakršnega speče Vijoleta Smolej.

Alpski dan črnega kruha (še po italijansko: Lo pan ner) so pred štirimi leti prvič praznovali v dolini Aoste. Tam, kot tudi v sosednjih italijanskih dolinah, so v starih časih gospodinje zamesile testo in ga potem odnesle v vaško peč, ki je bila – podobno kot so bili pri nas vodnjaki – vselej središče naselja.

Predlani prvič tudi pri nas

»Namen tega dneva je ohranjanje črnega, rženega kruha kot tudi vaških peči, ki so del severnoitalijanskih vasi. Iz Italije se je dan črnega kruha razširil še na sosednje alpske države. Cilj našega projekta je ohranjanje prehranske dediščine. To so v Alpah zaznamovali ostri geografski pojavi in omejeno število sestavin, ki so jih naši predniki lahko uporabljali pri pripravi jedi,« je pojasnil Ambrož Černe iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Agencija se je Alpskemu dnevu črnega kruha prvič pridružila predlani, ko so na Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori zamesili hlebčke in jih spekli v krušni peči. Letos pa se mu je pridružila tudi s tem, da so na Koroški Beli pripravili delavnico peke.

Vodila jo je izkušena gospodinja Vijoleta Smolej, ki se je takole predstavila zbranim: »Rojena sem bila v Mostah pri Žirovnici, potem sem se preselila v Planino pod Golico, kjer imava z možem manjšo kmetijo. Poleg preostalega dela na kmetiji se ljubiteljsko ukvarjam s peko kruha.«

Vse, kar se spomnijo

​In kaj peče doma? »Vse, kar se naši spomnijo – pletenice kot tudi bel, črn, ržen, ajdov kruh, kruh z orehi in še kaj,« se nasmehne Vijoleta Smolej.

​Že dan prej si pripravi vse za peko, da se lahko takoj zjutraj loti dela. »Mož zakuri v krušni peči, jaz pa pripravim kvasec, posolim moko. Vanjo gre vzhajani kvas, dodam tudi tekočino in zamesim,« pravi Vijoleta Smolej, ki vselej porabi manj kvasa, kot je napisano na ovitku. »Na tri kilograme moke dodam kocko kvasa, da počasneje vzhaja. Še počasneje bi šlo, če bi kruh pripravljala tako, kot je delala moja stara mama – namesto kvasa je uporabila testo od prejšnje peke,« opiše sogovornica pomemben korak.

​Ko prvič vzhaja, iz njega oblikuje hlebčke in jih položi v peharje, pokrite z narahlo pomokanim prtičem. In ko vzhaja že drugič, je čas, da gredo hlebčki v peč. »Da se ne bi prijeli, posujem lopar s koruznim zdrobom. Hlebčke prevrnem na lopar, potem pa jih obilneje pomažem z vodo, lahko tudi s kavo ali jajcem. Potem vsak hlebček zarežem in ga porinem v segreto peč,« naniza Vijoleta Smolej še nekaj malih skrivnosti o peki v krušni peči.

Pomemben nasvet: zapisujte si!

​Nato se beseda od belega pomakne še k preostalim vrstam kruha in izkušena gospodinja tečajnicam zaupa še en nasvet, ki ga gre upoštevati, ko se lotevamo peke ajdovega ali koruznega kruha: »Vselej uporabimo tretjino ajdove oziroma koruzne moke, medtem ko naj bo preostanek bela moka.«

​Na delavnici, ki je potekala na Koroški Beli, je Vijoleta Smolej tečajnicam pokazala tudi debelo mapo, v kateri je bil shranjen kup receptov, zapisanih na roko, zato je za vse ljubiteljske peke kruha tule še zadnji, prav tako zlata vreden nasvet: »Ko pečete, si pišite, kaj ste uporabili, kako ste spekli in podobno. Prav tako si na koncu zapišite opombo o tem, kakšen kruh je nastal iz tega recepta.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije