V ozadju prve konference zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik republike Borut Pahor, se je veliko govorilo o njegovi napovedani kandidaturi za mesto visokega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino ter druga vprašanja Zahodnega Balkana. Neuradno sicer Pahor uživa podporo nekaterih držav članic EU, a dokler kandidacijski postopek ne bo odprt, bo moral na uradno podporo še počakati. Previden pri napovedih o podpori je tudi zdajšnji visoki predstavnik EU za dialog med Beograd in Prištino Miroslav Lajčák. V pogovoru za N1 je izpostavil Pahorjevo znanje in izkušnje na področju držav Zahodnega Balkana, kar bi lahko po Lajčákovem mnenju predstavljalo pomemben faktor.
V petkovih uvodnih nagovorih so politiki poudarili nujnost čimprejšnje priključitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji. Gre sicer za področje, za katero si že dolga leta prizadeva nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali se bo Pahor kakorkoli tudi uradno vključil v diplomacijo na območju Zahodnega Balkana.
Čeprav je po koncu svojega drugega predsedniškega mandata večkrat dejal, da se poslavlja iz aktivne politike, pa je nedavno potrdil, da bi ga zanimali dve mednarodni funkciji, ki se tičeta prav Zahodnega Balkana: mesto visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki ga sedaj zaseda Christian Schmidt, in mesto posebnega predstavnika EU za dialog med Prištino in Beogradom ter druga vprašanja Zahodnega Balkana, ki ga trenutno opravlja Slovak Miroslav Lajčák.
“Tisti, ki menijo, da bi njegovo vlogo dobro opravil, so me pred časom opozorili, da se utegne Miroslav Lajčák predčasno posloviti, in me nagovorili, da razmislim o kandidaturi. To sem tudi storil in se odločil kandidirati, če bi imel podporo predsednika vlade in zunanje ministrice. To sem dobil. Želel bi si, da bi v postopku uradne kandidature dobil enotno podporo slovenske politike, bom pa spoštoval tudi drugačne poglede,” je pred dnevi za N1 dejal Pahor.
Pahor v petek svoje odločitve za kandidaturo ni želel posebej izpostavljati, v kratki izjavi za medije je zgolj ponovil že zgoraj navedeno stališče.
Lajčák o odstopu s položaja in podpori Borutu Pahorju za položaj visokega predstavnika EU
Konference zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana se udeležuje tudi odhajajoči visoki predstavnik EU za dialog med Prištino in Beogradom Miroslav Lajčák, ki je v intervjuju za N1 sicer zavrnil možnost, da naj bi se predčasno poslovil s položaja.
Neuradno je sicer mogoče slišati, da Lajčák kmalu odhaja na novo delovno mesto veleposlanika EU v Švici, zato se je kot možen datum njegovega odhoda s položaja omenjal 30. april. Ker njegovo imenovanje na omenjeno mesto še ni uradno, nam Lajčák tega ni mogel potrditi, je pa dejal, da ima na mizi ponudbo s strani EU za to delovno mesto.
Kot je dejal, je bilo vedno jasno, da bo štiriletni mandat opravil do konca, iztekel pa se mu bo 31. avgusta letos.
“Mandat visokih predstavnikov oziroma odposlancev je po dolžini enak mandatu veleposlanikov EU, torej traja štiri leta. Sam sem stopil v že svoje peto leto na tem mestu, tako da mandat zaključujem konec avgusta. Zdi se mi prav, da ob imenovanju novega vodstva EU mesto posebnega odposlanca prevzame nov obraz. Sam pa bom do takrat ostal popolnoma predan procesu normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo,” je za N1 poudaril Lajčák.
Na tem mestu pa se poraja še vprašanje, kdaj bo Pahorjeva kandidatura za mesto visokega predstavnika EU za dialog med Prištino in Beogradom postala tudi uradna. Posebne odposlance na predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU imenujejo države članice.
Kot je v intervjuju pojasnil Miroslav Lajčák, naj bi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell v prihodnjih nekaj dneh poslal pisma veleposlanikom držav članic EU z zahtevo, naj predlagajo morebitne kandidate za to mesto. Ko bodo države članice predlagale kandidate, se bo začel postopek izbire.
“Visoki zunanjepolitični predstavnik EU bo na koncu tega postopka imenoval posebnega predstavnika za dialog med Beogradom in Prištino, ki pa bo moral imeti podporo vseh držav članic. Pomembno je to, da med mojim odhodom in imenovanjem mojega naslednika mesto ne bo ostalo nezasedeno, torej da bo takoj zapolnjeno. Za proces normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo je pomembna kontinuiteta,” je dejal Miroslav Lajčák.
O morebitni kandidaturi Boruta Pahorja ni želel špekulirati, saj se postopek vlaganja kandidatur na to mesto še ni uradno začel.
Na vprašanje N1, ali Borut Pahor uživa njegovo podporo, če bi se odločil za kandidaturo, pa je Lajčák odgovoril: “Boruta Pahorja poznam že dolgo, velikokrat sva se srečala in sestankovala prav na temo situacije na Zahodnem Balkanu. Vem, da ga zelo zanima dogajanje v tej regiji in pozna veliko stvari glede Zahodnega Balkana. To pa je po mojem mnenju pomemben faktor.”
Catherine Ashton: O njem imam izjemno dobro mnenje
Čeprav gre za dokaj diplomatski odgovor, bi iz njega lahko sklepali, da ima Borut Pahor Lajčákovo neformalno podporo pri kandidaturi na to pomembno funkcijo. Prav tako je bilo med udeleženci konference neuradno slišati veliko pohval na Pahorjev račun in tudi odobravanja, če bi se nekdanji predsednik odločil za kandidaturo.
Nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton – položaj je zasedala med letoma 2009 in 2014 –, ki prav tako sodeluje na konferenci v Ljubljani, je dejala, da je Miroslav Lajčák na položaju visokega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino opravil odlično delo in si za prizadevanja za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom zasluži vse pohvale.
Na vprašanje N1, ali bi Lajčáka na tej funkciji lahko nadomestil Borut Pahor, pa je dejala, da sama prihaja iz države, ki ne more vplivati na izbor Lajčákovega naslednika, saj je odločitev v rokah držav članic EU.
“O Borutu Pahorju imam izjemno dobro mnenje, veliko je naredil za Zahodni Balkan, zelo pa me veseli, da nas je povabil v Slovenijo na to zelo pomembno konferenco. Kakorkoli se bo odvilo vprašanje glede njegove prihodnosti, pa menim, da bo Borut Pahor odigral zelo pomembno vlogo za prihodnost Evropske unije in Zahodnega Balkana,” je poudarila Catherine Ashton.
Catherine Ashton in Borut Pahor (Foto: Borut Živulović/BOBO)
Neuradno naj bi imel Borut Pahor sicer kar široko podporo v primeru uradne kandidature med državami članicami EU, pri tem pa naj bi ga podpiral tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Vprašanje, ki se na tem mestu odpira, je vsekakor to, ali bo Lajčák s funkcije res odstopil predčasno in bo Pahor postal kandidat še v času aktualnega vodstva Evropske unije.
Junija bodo namreč potekale volitve v Evropski parlament, ki se bo konstituiral predvidoma konec julija. Sestavljanje Evropske komisije pa bo trajalo vsaj do konca novembra oziroma začetka decembra. Čeprav Pahor trenutno uživa podporo v EU za omenjeno funkcijo, bi se lahko situacija z naslednjim vodstvom EU tudi še spremenila.
“Brez normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom zanje ne bo evropske prihodnosti”
Miroslav Lajčák je mesto visokega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino zasedel leta 2020, v štirih letih mandata pa se je soočil tako z vzponi in padci v procesu normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom.
Po njegovih besedah javnost in družba na Kosovu in v Srbiji normalizaciji odnosov nista naklonjeni, po mnenju tamkajšnjega prebivalstva, medijev in nevladnih organizacij naj bi bila normalizacija zgolj želja Evropske unije.
Poudaril je pomembnost ohridskega sporazuma, ki po njegovem mnenju tlakuje pot k normalizaciji odnosov med državama, in dodal: “Opazil pa sem tudi to, da kadarkoli srbski predsednik Aleksandar Vučič in kosovski premier Albin Kurti naredita nekaj korakov v smeri normalizacije odnosov, je ta namera s strani družbe sprejeta z veliko kritike. Najpomembnejši element tega procesa je in bo v prihodnje, da je treba tamkajšnji javnosti predstaviti, da brez normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom zanje ne bo evropske prihodnosti.”
Svoj mandat na funkciji visokega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino je razdelil na dva dela. Prvi, kot pravi, je pozitiven in je povezan s trudom za normalizacijo odnosov med obema državama, drugi, večji del mandata, pa je povezan z upravljanjem krize, ki je izbruhnila na tem območju.
“Veliko smo se ukvarjali z upravljanjem krize, da se ne bi razmere še bolj zaostrile. Žal smo v tem času morali večkrat začasno prekiniti proces normalizacije. Na žalost je to realnost, kar pa je produkt velikega nezaupanja družbe med Kosovom in Srbijo,” je za N1 svoj mandat komentiral Miroslav Lajčák.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in albanski premier Albin Kurti sta se v okviru dialoga z EU večkrat ločeno sestala z Josepom Borrellom in Miroslavom Lajčákom, srečanja pa so potekala tudi za skupno mizo, a večjega preboja pri normalizaciji odnosov med državami omenjeni sestanki niso prinesli.
Vučić, Kurti, Borrell in Lajčák na srečanju konec februarja 2023. Foto: Johanna Geron/REUTERS
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje