Okoljski aktivist Gorazd Marinček je v imenu neparlamentarnih strank na današnji novinarski konferenci dejal, da je veleposlanica lobirala za izvajanje hidravličnega lomljenja za britansko družbo Ascent Resources za pridobivanje zemeljskega plina v Petišovcih, čeprav ve, da je takšno pridobivanje plina prepovedano v njeni domovini. "Konkretno je veleposlanica lobirala za fracking pri takratnem predsedniku vlade Cerarju in gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku v smislu, naj državni organi pospešijo izdajanje dovoljenj," je navedel.
Marinček je dodal, da britansko podjetje v elaboratih tekočino za hidravlično stimuliranje opredeljuje kot vodo s primešanimi kemikalijami, ki pa so z mednarodnimi oznakami opredeljene kot strupene za vsa živa bitja. Ob tem je opozoril na domnevne pritiske britanske družbe Ascent Resources. Ta po njegovih besedah nedopustno pritiska na slovenske upravne organe, ki pa se, kot je navedel Marinček, pri presojanju in izdajanju dovoljenj držijo predpisanih rokov.
"Smo v resničnostnem šovu, kjer nas multinacionalke obravnavajo kot domorodce iz najbolj zaostalih držav in polnijo z alternativnimi resnicami po najslabšem zgledu fake news," je dodal Marinček.
Na po njegovem mnenju nedopustne pritiske je danes opozoril tudi sekretar Piratske stranke Jure Trbič, ki je poudaril, da so vsakršni pritiski na delo državnih organov, ki presojajo o dovoljenju za črpanje plina, nedopustni. Že prejšnji teden se je na očitke odzvala družba Geoenergo, nosilec energetskega projekta v Petišovcih, ki je zagotovila, da noben izmed partnerjev, ki sodelujejo izkoriščanju zemeljskega plina v Prekmurju, ni nikoli izvajal nikakršnih pritiskov.
"Fracking je okoljsko zelo sporna metoda pridobivanja plina. Pirati takšnega uničevanja okolja ne moremo podpreti. Veseli nas, da smo se tako raznorodni politični akterji poenotili pri tej problematiki," pa je danes še dodal Trbič.
Predsednik ZL-DSD Franc Žnidaršič je povzel, da tri okoljske in naravovarstvene neparlamentarne stranke pozivajo predstavnike oblasti, da opravijo svojo nalogo glede zaščite javnih interesov. "Po eni strani je lepo, da zunajparlamentarne stranke razmišljajo o interesih Slovenije, razočarani pa smo, da tega ne počnejo tudi parlamentarne stranke, še posebej, ko gre za varovanje okolja," je dejal.
Pozivu treh parlamentarnih strank so se pridružile nevladne organizacije Mladinska zveza Brez izgovora, Slovensko odonatološko društvo, Ekologi brez meja, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj ter Nevladna okoljevarstvena organizacija (Rovo).
V družbi Geoenergo pa so v odzivu navedli, da so bila sporočila, izrečena na novinarski konferenci, brezpredmetna, saj se "fracking" v obsegu, o katerem je bilo govora na novinarski konferenci in kot ga poznajo v ZDA, v Sloveniji ne izvaja, niti se ne bo izvajal v prihodnosti. V Sloveniji se izvaja tako imenovano hidravlično lomljenje oz. stimulacija majhnega obsega v geoloških slojih peščenjakov.
Glede na izrečene očitke o grožnjah so ponovili, da predstavniki družbe Geoenergo nikomur v tem postopku niso grozili ali izvajali kakršnegakoli drugega pritiska na uradne osebe ali druge deležnike v postopku. Vsi projektni partnerji se zavzemajo za transparentnost upravnih postopkov, ki jih vodi Agencija RS za okolje. "Komunikacija na družbenih omrežjih, ki je bila v medijih izpostavljena in kaže na frustracije domnevnih delničarjev družbe Ascent Resources zaradi nerazumno dolgega postopka, ni uradna komunikacija nobenega od partnerjev v projektu. Takšno vrsto komunikacije obsojamo in se od nje distanciramo. Družba Ascent Resources je svoje delničarje tudi že večkrat pozvala, naj na tak način ne komunicirajo," so navedli.
Dodali so, da se trenutno na Petišovskem polju ne izvaja postopek hidravlične stimulacije ali lomljenja. "Ob tem je ključno poudariti, da postopka nujne hidravlične obdelave slojev peščenjakov majhnega obsega ne moremo in ne smemo enačiti s hidravlično obdelavo oz. frakturiranjem velikega obsega skrilavcev s horizontalnimi vrtinami. Med posegi v Sloveniji in posegi, ki jih opravljajo v ZDA in o katerih tečejo razprave tudi v Evropi, obstajajo velike razlike, ki v osnovi izvirajo iz razlik v geološki sestavi tal," so dodali.