Nov davek na tonažo - vse po starem

Vlada je sprejela predlog novele zakona o davku na tonažo. Po oceni ministrstva bo davek v proračun prinesel 50.000 evrov na leto. Novela ne prinaša nobene bistvene spremembe, le bolj podrobno od starega zakona ureja vstopanje v shemo pavšalne obdavčitve tudi za podjetja, ki upravljajo ladje drugih ladjarjev.

 Foto: Andraž Gombač
Foto: Andraž Gombač

SLOVENIJA Državni zbor bo novelo zakona o davku na tonažo sprejemal po nujnem postopku. Stara desetletna shema te državne pomoči za ladjarje, po kateri plačujejo davek glede na tonažo ladjevja namesto od ustvarjenega dobička, se je namreč iztekla že konec lanskega leta. Evropska komisija jo je odobrila še za deset let, Slovenija pa se je zavezala, da jo bo podrobneje uskladila do konca letošnjega leta. Zato se zdaj s sprejemom zakona že mudi. Zakon bo, če bo sprejet, veljal za nazaj, in sicer se bo uporabljal od 1. januarja 2019 do konca leta 2028.

Ministrstvo vidi pozitivne učinke

V shemo davka na tonažo se lahko poleg ladjarjev vključijo tudi upravljalci ladij; to so podjetja, ki zagotavljajo posadko in tehnično upravljanje posamezne ladje, ki je sicer v lasti drugega ladjarja. Pogoj za vstop v sistem davka na tonažo je, da je dve tretjini tonaže upravljane iz Slovenije ali druge evropske države, ni pa treba, da ladje plujejo pod slovensko zastavo.

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bodo s predlagano novelo zagotovili pogoje za razvoj slovenskega pomorstva in omogočili obstoj slovenskih ladjarjev ter morebiti privabili še nove davčne zavezance, s tem spodbujali investicije in zaposlovanje pomorščakov ter da bo zakon imel širši vpliv na lokalno obalno gospodarstvo.

V DZ proti zakonu in z ovadbami

V praksi pa najbrž ne bo tako. Ministrstvo za finance namreč ni upoštevalo pripomb Splošne plovbe in Združenja ladjarjev Slovenije ter je v predlagani noveli ohranilo določilo iz starega zakona o davku na tonažo, da mora ladjar v primeru prodaje ladij ves izkupiček od prodaje v petih letih vložiti v nakup novih ladij. Če tega ne stori, pa mora plačati 19-odstotni davek na celotno kupnino. V Splošni plovbi, ki je v lasti nemške družbe Döhle, so vseskozi - tudi s pravnimi mnenji - opozarjali, da je to diskriminatorno, saj ladjarji v času krize prodajajo svoje ladje, da zagotovijo likvidnost in preživijo, ne morejo pa kupovati novih ladij. Večina zakonov o davku na tonažo v EU take obveze sploh nima.

Ministrstvo za finance v vladi Mira Cerarja je sicer lani že pripravilo novelo, v kateri je omenjeno zahtevo omililo v tem, da ladjarjem ne bi obdavčili več celotne kupnine za ladje, ampak razliko med prodajno in nabavno vrednostjo ladje, zmanjšano za amortizacijo. A je zakon v državnem zboru padel.

Glavni nasprotniki so bili v Levici in SDS, odbor za finance pa je takrat celo vložil kazenske ovadbe proti trem osebam - z ministrstva za finance (neuradno takratnega državnega sekretarja Tilna Božiča) in s Splošne plovbe (takratnega predstavnika Boruta Grgiča) - zaradi suma zlorabe uradnega položaja napeljevanja k temu kaznivemu dejanju, češ da naj bi s takim zakonom tujemu ladjarju omogočili izognitev davčni obveznosti in s tem protipravno premoženjsko korist. Na generalni policijski upravi so včeraj povedali, da o tem še vedno intenzivno poteka predkazenski postopek, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo.


Najbolj brano