Kadrovski premiki po decembrski smrtni nesreči na železnicah

V štirih mesecih po decembrski nesreči na železniških tirih med Postojno in Prestrankom, ko je vlak trčil v skupino devetih delavcev, so v podjetju Slovenskih železnic SŽ – Infrastrukura sprejeli več kadrovskih sprememb.

Kot smo pisali v članku Preiskava smrtne nesreče kaže na odgovornost treh delavcev. Kaj pa sistem?, so prva priporočila preiskovalca železniških nesreč Daniela Lenarta in tudi interna preiskava Slovenskih železnic pokazali, da več zaposlenih ni upoštevalo varnostnih protokolov.

Progovni prometnik, ki je po navedbah pristojnih naredil ključno napako, ko je na progo proti Primorski spustil vlak, skupine delavcev pa o tem ni obvestil, je po nesreči dobil izredno odpoved delovnega razmerja. Na železnicah so nam potrdili, da ni več zaposlen v podjetju.

Čuvaj, ki naj bi bil prav tako delno odgovoren, je bil sprva suspendiran, zdaj pa se je vrnil v službo, a na drugo delovno mesto. Po novem dela kot vzdrževalec železniških naprav in tirnih vozil.

Tudi strojevodja vlaka, ki je decembra trčil v skupino devetih delavcev na progi, se je vrnil na delovno mesto, ostali udeleženi progovni delavci pa naj bi bili vsaj do nedavnega še na bolniški. Podjetje jim nudi psihosocialno pomoč. Ko se vrnejo, pa tudi oni ne bodo več delali na progi, so nam potrdili na železnicah: “Za vse delavce, ki so bili udeleženi v nesreči, je bilo sporazumno dogovorjeno, da bodo opravljali drugo delo, za katerega izpolnjujejo zahtevane pogoje.”

Nov delavski direktor

Od 1. februarja ima SŽ – Infrastruktura tudi novega delavskega direktorja. Matjaža Skutnika je po osmih letih na položaju zamenjal Milorad Šljivić, prej sindikalist in predstavnik delavcev v nadzornem svetu podjetja SŽ-Infrastruktura.

Skutnik ni kandidiral, a kot nam je dejal včeraj, to nima veze z nesrečo. Za nov mandat se po lastnih besedah ni potegoval, ker je po toliko letih čutil potrebo po spremembi. Od februarja dalje je v SŽ – Infrastruktura zaposlen kot poklicni član sveta delavcev.

Neuradno so volitve sveta delavcev potekale 13. decembra, torej osem dni pred hudo nesrečo. Šljivić je kot edini kandidat dobil podporo, nato pa so mu zeleno luč prižgali še nadzorniki SŽ – Infrastrukture. Te vodi Jernej Pavlič, dolgoletni strankarski asistent ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.

Delavski direktor je v upravi pristojen za kadrovska in socialna vprašanja, gre pa za vpliven položaj, saj ima dostop do pomembnih informacij o poslovanju in načrtih podjetja z dva tisoč zaposlenimi. Plača znaša okoli štiri tisoč evrov neto mesečno.

Zanikali delavske navedbe

Šljivić tudi po imenovanju na mesto delavskega direktorja ostaja predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije (SŽPS). Po nesreči je – tako kot šef Slovenskih železnic Dušan Mes in direktor SŽ – Infrastrukture Matjaž Kranjc – zavračal navedbe nekaterih delavcev v različnih medijih, da naj bi opozarjali na varnostna tveganja pri delih na tirih, a jim vodstvo ni prisluhnilo.

Za Forbes Slovenija je Šljivić takrat dejal, da “kritike prihajajo od ljudi, ki ne poznajo sistema”. Poudaril je, da so predpisi in naprave delovali, sicer bi se sindikat ostreje odzval na dogajanje.

Mes pa je na vprašanje o objektivni odgovornosti za nesrečo dejal: “Odgovornega bi se počutil, če bi do takšne nesreče prišlo še kdaj. Zdaj smo oziroma bomo sprejeli več ukrepov, kot nam je predpisano.”

Dva milijona za tehnično varovanje

V SŽ – Infrastrukturi po nesreči načrtujejo okrepitev tehničnega varovanja. Po pojasnilih direktorja Kranjca bo podjetje letos do 1,9 milijona evrov namenilo za nabavo nove opreme, ki bi “v največji možni meri izključevala človeški faktor pri varovanju delovnih skupin”.

Največji del denarja bo šel za nakup opreme za opozarjanje delovnih skupin na terenu. “Kar nekaj ponudnikov opreme je predstavilo svoje tehnične rešitve, trenutno pa se izdeluje Dokument identifikacije investicijskega projekta z oceno ustreznosti variant,” so nam pojasnili v podjetju.

Glavna rešitev naj bi bil senzor, ki na določeni razdalji pred deloviščem zazna prihajajoči vlak ter sproži svetlobni in zvočni signal na povezanih napravah, ki jih imajo delavci na roki.

Ni več prepuščeno delovodji

V veljavi ostajajo tudi preventivni ukrepi, ki so jih na železnicah uvedli takoj po nesreči. Organiziranje delovišča po novem ni več prepuščeno odločanju delovodje, temveč je predpisano. Tir, na katerem potekajo dela, morajo zdaj obvezno zapreti za promet, po sosednjem tiru pa morajo vlaki voziti z zmanjšano hitrostjo.