Umirjanje privatizacijskih strahov: Pošta in Triglav med strateškimi naložbami

Vlada bo na četrtkovi seji obravnavala osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb, smo izvedeli na Forbesu Slovenija. V osnutku strategije je po naših informacijah kot strateških opredeljenih 40 odstotkov naložb države, v sedanji strategiji je takšnih 22 odstotkov.

V začetku aprila je prišlo v javnost nekaj podrobnosti osnutka. Največ prahu je dvignila namera ministrstva za finance, da Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav iz strateških naložb preseli med pomembne.

Po naših informacijah pa se to ne bo zgodilo. V sedanjem osnutku, ki naj bi ga vlada potrdila v četrtek, sta namreč obe družbi še naprej opredeljeni kot strateški.

Strateške naložbe so tiste, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, minimalni državni delež v teh naložbah pa je 50 odstotkov in ena delnica oziroma en glas.

Pomembne naložbe pa so sicer portfeljske naložbe, dejavnost podjetij s temi naložbami je tržna, vendar pa želi država pri njih ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Minimalni državni delež v teh podjetjih je 25 odstotkov in ena delnica oziroma en glas.

Zakaj je završalo

V sindikatih in tudi delu koalicije se je ob informaciji, da Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav ne bi bili več strateški naložbi, pojavila bojazen, da je to korak k njuni privatizaciji.

“Vztrajali bomo pri tem, da bi bili privatizaciji deležev Pošte ali Zavarovalnice Triglav nesprejemljivi in da naj obe naložbi ostaneta kategorizirani kot strateški,” je bil odločen minister za delo iz vrst Levice Luka Mesec.

Poslanci koalicijske SD pa so v pobudi vladi poudarili, da v prenovljeni strategiji ne želijo odpiranja vrat za nove privatizacije. Zavzeli so se za dialog z vsemi ključnimi deležniki, še zlasti s sindikati in sveti delavcev v podjetjih v državni lasti. Vlado so pozvali, naj vsako morebitno spremembo kvalifikacije dobro utemelji, vsa podjetja pa ustrezno zavaruje pred privatizacijskimi pritiski. Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je sicer nekaj dni pozneje dejal, da je po njegovem mnenju dokument še vedno v usklajevanju, “je pa dejstvo, da nimamo nobene privatizacije vpisane v koalicijsko pogodbo”.

Še bolj ostri so bili sindikati. Opozorili so na širši pomen obeh podjetij in na to, da skupaj zaposlujeta več kot 7.000 ljudi. Pošta Slovenije je od sprejema veljavne strategije leta 2015 postala tudi lastnica Intereurope. Sindikati so izpostavili še nekatere slabe izkušnje s prodajo državnih naložb v zadnjih letih. Spraševali so se, ali se morda v ozadju pripravlja kak prodajni posel.

“Preseneča nas kratkovidnost vlade, ki očitno ne more preseči koristoljubja kratkoročnih dobrobiti privatizacije,” so bili ogorčeni v sindikatu poštnih delavcev.

Kaj odgovarja finančni minister

Minister za finance Klemen Boštjančič je poudarjal, da Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav že v dosedanji strategiji nista izpolnjevali pogojev za to, da bi bili razvrščeni kot strateški. Ob tem pa je zagotavljal, da v ozadju niso težnje po prodaji omenjenih podjetij, temveč da je do spremembe klasifikacije prišlo “izključno zaradi tehničnih razlogov”.

Kot so pojasnjevali na ministrstvu za finance, delež države v Pošti ne bi mogel pasti pod 50 odstotkov, saj gre za edino družbo, ki je zmožna izvajati univerzalne poštne storitve v Republiki Sloveniji. Sicer je to določeno z odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve in ne z zakonom, kot je v primeru drugih strateških naložb, ki opravljajo obvezne gospodarske javne službe, gospodarske javne službe in javne službe ter je njihovo izvajanje financirano iz državnega proračuna.

Pri Zavarovalnici Triglav pa so poudarjali, da ima država že samo prek Zpiza z zakonom varovan 34-odstotni delež, kar je več, kot velja za pomembne naložbe, v katerih ima država, kot že omenjeno, 25 odstotkov plus en glas.

S tem ko omenjeni podjetji ostajata strateški naložbi države, pa očitno želijo na ministrstvu za finance odpraviti strahove o njuni privatizaciji.

Zamujanje s prenovo naložbene strategije

Kot smo že poročali, do prenove strategije upravljanja državnih naložb prihaja pozno. Vlada se je jeseni 2022 ob sprejetju novele zakona o SDH namreč zavezala, da bo predlog prenovljene strategije v državni zbor poslala v šestih mesecih od uveljavitve zakona.

Od leta 2015 so se zgodile številne spremembe. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države iz leta 2015 je vseboval enoten seznam lastniških deležev v lasti države, SDH, Kada, DUTB in PDP – zadnji dve sta bili vmes pripojeni k SDH. Odlok je vseboval skupno 104 družbe, od tega so bile prodane naložbe države in SDH v 29 družbah.