Ruski napadi se stopnjujejo: dosegli nov preboj na vzhodu Ukrajine

Svet 02. Maj 202410:58 > 21:48 6 komentarjev
Raketni napad na Odeso.
Raketni napad na Odeso. (Foto: Hennadii Trukhanov via Telegram/via REUTERS )

V novem ruskem raketnem napadu na Odeso je bilo ranjenih najmanj 13 ljudi, je davi sporočil župan ukrajinskega obmorskega mesta Genadij Truhanov. Po njegovih besedah so ruske sile mesto ponovno napadle z balističnimi raketami, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega so zavzeli tudi vas Berdiči v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

“Še en ruski balistični napad na Odeso,” je na družbenem omrežju Telegram sporočil župan ukrajinskega obmorskega mesta Genadij Truhanov in dodal, da je bilo ranjenih najmanj 13 ljudi.

Guverner regije Odesa Oleg Kiper je prav tako na omrežju Telegram sporočil, da je bilo v napadu ranjenih 14 ljudi, poškodovana pa da je bila civilna infrastruktura, vključno s poštnimi skladišči. V skladiščih je bilo sicer v času napada 18 ljudi, a so se vsi pravočasno zatekli v zaklonišče, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Odesa ob Črnem morju je bila ta teden že tarča vrste ruskih napadov, ki so zahtevali mrtve in ranjene. V ponedeljek je bilo ubitih pet ljudi, več kot 20 pa ranjenih, sredin napad z balističnimi raketami pa je po navedbah oblasti zahteval najmanj tri mrtve in tri ranjene.

Ob tem je Ukrajina Rusijo tudi obtožila uporabe kasetnega streliva v napadih na mesto, ki velja za eno ključnih za ukrajinski izvoz.

Lokalne oblasti v Harkovu na severu države so kasneje sporočile, da je tudi na tem območju danes prišlo do ruskega napada, poroča AFP. V zračnem napadu na mesto Dergači na severnem obrobju prestolnice regije Harkov je bilo ranjenih sedem ljudi, od tega šest otrok, so sporočili.

Raketni napad na Odeso.
Raketni napad na Odeso. (Foto: PROFIMEDIA)

Ruske sile dosegle nov preboj na vzhodu Ukrajine

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so ruski vojaki “v celoti osvobodili tudi naselje Berdiči” v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, od koder so se konec minulega tedna umaknile ukrajinske sile. Kot je takrat dejal vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski, je to območje sicer “najbolj zapleten” del fronte.

Ukrajinska vojska je ob tem potrdila, da so ruske sile dosegle preboj na območju vasi Očeretine, ki leži nekaj več kot 11 kilometrov severno od Berdičev, je za ukrajinsko tiskovno agencijo Interfax povedal tiskovni predstavnik tamkajšnjih ukrajinskih enot Nazar Vološin. Dodal je, da izvajajo vse potrebne ukrepe, da bi bi sovražnika z območja pregnali.

Stanje na fronti se je z vidika ukrajinskih sil v zadnjem času poslabšalo, saj je ruska vojska ponekod na vzhodni fronti dosegle znaten napredek. Ukrajinske sile medtem čakajo na dostavo orožja in streliva, ki so jim ga obljubile zahodne zaveznice.

ZDA z novimi sankcijami proti ruski orožarski industriji

Medtem so ZDA uvedle dodatne sankcije proti 80 posameznikom in okoli 200 podjetjem, ki so povezana z rusko orožarsko industrijo, tako v Rusiji kot v tretjih državah. Med slednjimi so Kitajska, Slovaška, Azerbajdžan, Belgija, Turčija in Združeni arabski emirati.

Njihovo premoženje v ZDA bo zamrznjeno, poslovanje z njimi pa prepovedano. Prav tako bo sankcioniranim subjektom oteženo mednarodno poslovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na napoved novih sankcij, ki vključujejo tudi kitajska podjetja, so se ostro odzvali v Pekingu. “Pozivamo ZDA, naj prenehajo z blatenjem in omejevanjem Kitajske ter prenehajo brezobzirno izvajati nezakonite in enostranske sankcije,” je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da bodo v odgovor sprejeli vse potrebne ukrepe za zaščito pravic in interesov kitajskih podjetij.

V Pekingu vztrajajo, da Kitajska ni na noben način udeležena v konfliktu v Ukrajini in da ima vso pravico vzdrževati “normalne gospodarske odnose” z vsemi državami, vključno z Rusijo.

Sankcije naj bi med drugim imele vpliv tudi na rusko proizvodnjo biološkega in kemičnega orožja. V sredo je ameriški State Department Rusijo obtožil uporabe slednjega v Ukrajini, s čimer naj bi Moskva kršila konvencijo o kemičnem orožju. Po navedbah ZDA je Rusija v Ukrajini uporabila bojni plin kloropikrin in solzivec.

“Uporaba takšnih kemikalij ni osamljen primer in je verjetno posledica želje ruskih sil, da bi ukrajinske sile pregnale z utrjenih položajev in dosegle taktične koristi na bojišču,” so sporočili s State Departmenta, kjer so na seznam sankcioniranih uvrstili tudi več posameznikov in podjetij, povezanih z ruskim energetskim in rudarskim sektorjem ter proizvodnjo kovin.

V Rusiji, ki je ena od podpisnic CWC, so obtožbe o uporabi kemičnega orožja zavrnili kot popolnoma neutemeljene. “Rusija je bila in ostaja zavezana svojim obveznostim po mednarodnem pravu,” je v odzivu dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ob tem so med sankcioniranimi posamezniki tudi tri osebe, domnevno povezane s smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je februarja umrl v zaporu. Ruske oblasti trdijo, da je umrl naravne smrti, podporniki Navalnega in številni kritiki vladavine predsednika Vladimirja Putina pa menijo, da je bil umorjen.

Švica na konferenco za mir v Ukrajini povabila 160 delegacij, toda brez ruske

Švica je danes poslala uradna vabila več kot 160 delegacijam pred junijsko konferenco, katere namen je zagnati mirovni proces za Ukrajino. Konferenca naj bi potekala od 15. do 16. junija v letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru. Vendar Rusija “na tej stopnji” ni bila povabljena, so zapisali na spletni strani švicarske vlade, posvečeni dogodku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švica je sicer prepričana, da mora biti Rusija vključena v ta proces. Kot so še navedli v Bernu, je vlada vedno pokazala odprtost do Rusije z vabilom k udeležbi, a je Moskva že večkrat dala vedeti, da se Rusija dogodka ne bo udeležila, poroča agencija Reuters.

Med povabljenimi so med drugim po poročanju AFP države članice skupin G7, G20 in Brics ter številne druge države, kot tudi Evropska unija in mednarodne organizacije – Združeni narodi, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ter Svet Evrope.

Švicarska vlada poudarja, da bo končni seznam udeležencev znan šele tik pred začetkom konference. Pred tem bo od 13. do 15. junija v sosednji Italiji potekal vrh G7, zaradi česar v Bernu upajo, da se bodo mirovne konference udeležili mnogi tuji voditelji. Za zdaj ni znano, ali se bo dogodka udeležila tudi Kitajska, ki prav tako poziva k mirovni konferenci, ki bi bila sprejemljiva tako za Rusijo kot Ukrajino.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje