Koliko je še neprodanih stanovanj v Schellenburgu

Pred 162 dnevi je poslovnež Jože Anderlič uradno odprl luksuzno stanovanjsko sosesko Schellenburg, ki je zrasla na območju nekdanjega Kolizeja. Zaključna dela v okolici kompleksa sicer še vedno potekajo, v teh dneh končujejo asfaltiranje ob Gosposvetski cesti, prav tako je mogoče opaziti delavce v pritličnih poslovnih prostorih, kjer naj bi bila tudi trgovska poslovalnica Mercatorja.

Prvi stanovalci so se v stanovanja, za katera so se cene gibale med 637.000 evrov in 4,2 milijona evrov, vselili decembra. Med kupci je bilo tudi več znanih imen.

Več kot sto kvadratnih metrov veliko stanovanje ima nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc, pa nekdanji direktor mobilnega operaterja Vege Julien Coustaury in slavni bosanski pevec Dino Merlin.

Med lastniki stanovanj v Schellenburgu je tudi poslovnež Janko Jenko, ki je bil eden od ustanovnih članov Državljanske liste, in dolgoletni direktor slovenskega dela verige drogerij Drogerie Markt (DM) Igor Sluga. Drogerija DM bo tudi zasedla enega od pritličnih poslovnih prostorov.

Lani na voljo še tretjina

Skupno ima celoten kompleks, ki je sestavljen iz palače in vile 125 stanovanj (15 jih je v vili, 110 pa v palači). Oktobra je Anderlič, ta prek podjetja Reitenburg obvladuje družbo Tivoli, ki je gradila Schellenburg, dejal, da sta prodani dve tretjini stanovanj. To pomeni, da je bilo takrat na voljo še 50 enot.

Decembra je Bloomberg Slovenija poročal, da je neprodanih še 40 stanovanj, večerni pogled na kompleks pa razkrije, da je večina stanovanj v temi. To lahko pripišemo dejstvu, da je bilo kar nekaj nakupov investicijskih, kot so nam v neformalnih pogovorih dejali nepremičninski posredniki. Kot zanimivost, v bolj prestižnem delu kompleksa vili sta bili le dve delno financirani z bančnim posojilom, so poročale Finance.

Kakšni so zadnjih podatki

V Reitenburgu številk o neprodanih stanovanjih ne želijo razkrivati, saj gre za poslovno skrivnost. Na največjem spletnem portalu za oglaševanje nepremičnin je trenutno aktivnih šest oglasov za stanovanja velika od 90 pa do 174 kvadratnih metrov. V nekaterih oglasih piše, da je na voljo več primerljivih tipov stanovanj.

Po informacijah Forbesa Slovenija je skupno število neprodanih stanovanj nekoliko nižje, kot je bilo decembra. Brez lastnika naj bi bilo še 30 enot oziroma četrtina celotnega kompleksa. Večinoma gre za največja stanovanja, ki so tudi najdražja. Med oglasi je najvišje postavljena cena 1,43 milijona evrov za 174 kvadratnih metrov.

Anderlič je ob lanski otvoritvi izrazil pričakovanje, da bodo preostala stanovanja prodali v roku enega leta, torej do oktobra letos.

Cene stanovanj so sicer usklajevali z inflacijo, prav tako pa se je cena kvadratnega metra dvigovala po nadstropjih.

Anderlič si je podaljšal financiranje

Konec marca družbi Tivoli, razvoj rezidenc, zapade poplačilo obveznic v višini 31,5 milijona evrov.

Najprej bi morali imetnike obveznic poplačati do konca lanskega leta, vendar si je Anderlič izpogajal trimesečno podaljšanje roka, s čimer se je letna obrestna mera na glavnico zvišala z desetih na 11 odstotkov. V primeru zamude bi se obrestna mera zvišala na 20 odstotkov.

Družba je ob tem najela še 41,5 milijona evrov bančnega posojila pri Gorenjski in AIK banki s petodstotno letno obrestno mero, Finance pa so lanskega oktobra poročale, da so se dodatno zadolžili še z izdajo komercialnih zapisov v višini 14,4 milijona evrov.

Časovnica Kolizeja

Projekt gradnje kompleksa na območju, kjer je med letoma 1845 in 2011 stal Kolizej, sprva objekt za namestitev vojakov, pozneje pa stanovanjska zgradba, ima zelo dolgo zgodovino. Investitor je zemljišče kupil leta 2003, vmes ga je za nekaj let prodal južnoafriškemu skladu Greenbay. Ta je obupal ob čakanju na gradbeno dovoljenje.

Za rušitev Kolizeja je ministrstvo za kulturo leta 2009 kot enega od izravnalnih ukrepov naložilo, da mora biti v objektu tudi večnamenska dvorana za kulturne dejavnosti, a bi bila predvidena koncertno-operna dvorana previsoka, merila bi 38,5 metra. Ministrstvo za kulturo je namreč leta 2012 odločilo, da višina stavbe na tem mestu ne sme presegati 30 metrov.

Pripravili so nov projekt, v okviru katerega je še bila predvidena dvorana za kulturne prireditve, a so se nato z ministrstvom za kulturo dogovorili, da bo vlagatelj namesto dvorane plačal 1,5 milijona evrov kot alternativni izravnalni ukrep. Gradnja kompleksa se je nato začela leta 2020. Projekt je po oceni Anderliča stal 120 milijonov evrov.