Kanal C0 je nedopusten tako z zdravstvenega kot s pravnega in tehničnega vidika, so na novinarski konferenci poudarili nekateri inženirji in zdravniki. Prepričani so, da bi morali kanal odstraniti, kar bi stalo več milijonov evrov, "a bistveno manj, kot bi bil strošek morebitne sanacije v primeru onesnaženja pitne vode".
Kanal C0 je nedopusten tako z zdravstvenega kot s pravnega in tehničnega vidika, so danes poudarili inženir dr. Jože Duhovnik, zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak in drugi predstavniki gradbene, inženirske in zdravstvene stroke. Pristojne so pozvali, naj načrte o končanju gradnje opustijo in doslej zgrajeni kanal odstranijo.
Današnjo novinarsko konferenco so sklicali po nedavni razpravi o kanalu C0, ki jo je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Tam so svoje poglede na gradnjo spornega kanalizacijskega kanala, ki vodi čez vir pitne vode, predstavili strokovnjaki z različnih področij. Obravnavali so tako tehnične kot pravne vidike.
“Naš cilj je bil opozoriti strokovno javnost in vse ljudi, prebivalce Slovenije in še posebej Ljubljane, da če bo kanal C0 zgrajen in bo delal, obstaja resna grožnja, da pride do hudih zdravstvenih posledic na ljudeh, tako akutnih kot kroničnih,” je povedala vodja kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak. Poudarila je, da so zdravniki že pred enim letom opozorili na grožnjo, ki jo kanal C0 pomeni za javno zdravje. “Vendar ko smo (v razpravi na SAZU) slišali, kakšne so dejanske tehnične pomanjkljivosti, ko smo slišali, da je normalno, da skozi tak kanal letno spušča 55.000 m3 odplak, potem je verjetnost, da se zgodi katastrofa, ogromna. Tveganje je tako veliko, da si ga preprosto ne moremo privoščiti,” je opozorila.
Kot je pojasnil strojni inženir in nekdanji dekan ljubljanske fakultete za strojništvo dr. Jože Duhovnik, veljavni evropski standard kakovosti za kanalizacije dopušča omenjeno puščanje iz cevi. Izračunali so, da bi na dolžini 2,2 km, kolikor kanala C0 teče čez območje zajetja pitne vode, iz cevi lahko izteklo 55.000 kubičnih metrov odpadne vode, pa bi kanal kljub temu dobil odobritev, saj ustreza standardom.
Dodič Fikfak je pozvala odločevalce, naj pregledajo konkretne in dokazane pomanjkljivosti in “se še enkrat odločijo, ali bodo to dopustili”.
Kanal pušča že zdaj
Na novinarski konferenci so pokazali tudi več fotografij, na katerih je po navedbah govornikov videti, da kanal C0 pušča že zdaj. Spodnja fotografija, kot pravijo, prikazuje kanal C0 od znotraj, na stiku dveh cevi, ki nista dobro spojeni. Fotografija je bila posneta lani po poplavah, ko se je nivo vode na območju Kleč, kjer je zajetje pitne vode in čez katerega poteka kanal, tako dvignil, da je blato in kamenje prišlo v notranjost cevi.
“To je spoj med obema cevema, ki sta priključeni, s tesnilko. Špranja kaže razliko, po kateri je prek tesnilke prišla talna voda skupaj z umazanijo in trdimi delci. Tako veliki delci gramoza in peska so prišli skozi tesnilo,” je opisal Duhovnik in povedal, da je fotografijo posnel “prostovoljec”, ki se je splazil v kanal, ko je bil dostop še omogočen. Nato so po njegovih besedah jaške nad kanalom zavarili, da bi preprečili vpogled.
Po Duhovnikovih besedah zaradi izvedbe kanala obstaja velika nevarnost puščanja, tehnične rešitve pa ne omogočajo vizualnega spremljanja morebitnega puščanja cevi, saj da je razdalja med cevjo in betonsko kineto premajhna. Na fotografiji na vrhu članka je po njihovih besedah videti, da so delavci neprimerno zakopali kanalizacijsko cev.
Kanal naj izkopljejo
Od investitorjev, to sta Mestna občina Ljubljana in država, pričakujejo, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe. To je, da se gradnja ustavi, kanal C0 pa izkoplje ter da najdejo drugo rešitev. Za odpadne vode iz Medvod jo vidijo v nadgradnji čistilne naprave in črpališča na Brodu, za odpadne vode iz Vodic pa v navezavi na čistilno napravo Domžale. “Za razliko v stroških pa, da najdejo ustreznega sofinancerja, ali je to država, ki sodeluje pri projektu, ali pa iz mestnega proračuna,” je dejal Duhovnik in dodal, da spreminjanje projektov, ki so dobili evropska sredstva, ni nič nenavadnega, ter da so to storile mnoge slovenske občine, ni pa spreminjanje projekta preprosto. Po njegovih besedah bi odstranitev kanala stala od 3 do 5 milijonov evrov, “kar je bistveno manj, kot bi bil strošek morebitne sanacije v primeru onesnaženja pitne vode”.
Kanal C0 je del 135 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega komunalnega projekta Čisto Zate. V Ljubljani je zgrajenih 12.000 metrov kanala, manjka še 128 metrov.
Prav tako so k ukrepanju pozvali inšpekcije ter Inženirsko zbornico Slovenije. “Kako je možno, da član inženirske zbornice kot nadzornik podpisuje tako izvedbo na projektu,” se je ob fotografijah puščajočega kanala vprašal Duhovnik in poudaril, da gre pri tem za osebno odgovornost inženirja. “Iniciator ukrepanja bi moralo biti ministrstvo za okolje, ki naj ugotovi, da kanal ni v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem, da gradnja ni kakovostna gradnja ter da je treba objekt odstraniti, podobno kot odstranjujejo hiše na poplavnih območjih,” je prepričan.
Dr. Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na ljubljanskem kliničnem centru je spomnil na jasno odklonilno mnenje zdravnikov in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede poteka kanala C0. Poudaril je, da ta predstavlja trajno tveganje za onesnaženje pitne vode v Ljubljani. V odpadnih vodah so namreč številne toksične snovi in kemikalije, ki so lahko rakotvorne in delujejo kot hormonski motilci ter povzročajo številna bolezenska stanja in okvare, človeškemu telesu pa lahko škodijo dolgoročno.
Da je ljubljanska voda že zdaj občasno onesnažena, je povedal Brvar in spomnil na dva primera na območju Vodarne Hrastje. Leta 2022 so bile zaznane povečane koncentracije škodljivih benzotriazolov, kar smo razkrili na N1. Kot je povedal Brvar, vira onesnaženja niso našli, leta 2023 pa je bilo benzotriazola v vodi še več kot leto prej. Drugi primer je iz začetka tega leta, ko so bile zaznane previsoke koncentracije tertakloroetena, zaradi česar je bilo treba zapreti pet vodnjakov. Tudi tu še niso ugotovili vira onesnaženja.
Po Brvarjevih besedah si lahko samo predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi puščal kanal C0 in bi prišlo do vdora v pitno vodo vodarne Kleče, ki je največja in najpomembnejša za Ljubljano. “Ti dogodki bi morali strezniti odločevalce, da pitna voda v Ljubljani ni samoumevna in da napačne odločitve lahko pripeljejo do tega, da je v prihodnje ne bomo imeli,” je opozoril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje