Po pozivu kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, da se z namenom celovite obveščenosti objavi poročilo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnem vpletanju vladajoče politike v delo policije, je policija to tudi storila. V poročilu je navedeno, kako je potekalo oblikovanje službe za varovanje predsednika vlade, kakšna je bila vloga Miloša Njegoslava Milovića, pa tudi, da je želel premier Robert Golob pospešiti vrnitev Darka Muženiča na čelo NPU.
“V pismu so pojasnjeni ‘določeni politični pritiski’, s katerimi je v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav seznanil tako ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar kot tudi predsednika vlade Roberta Goloba.” Tako so ob objavi poročila o domnevnem vpletanju politike v delo policije, ki ga je na prošnjo premierja pripravil Lindav, navedli na policiji.
Na začetku poročila je opisano srečanje, ki so se ga konec maja udeležili kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar, mandatar Robert Golob in Boštjan Lindav, ki ga je Bobnar premierju predstavila kot kandidata za generalnega direktorja policije.
Kot je zapisano, je na tem pogovoru beseda nanesla tudi na bivšega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. Bobnar in Lindav sta premierju povedala, da vrnitev Muženiča na čelo NPU ni mogoča, saj je evropsko javno tožilstvo na podlagi prijave bivšega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja zoper njega odprlo preiskavo. Golob je po Lindavovih navedbah dejal, da je treba evropsko javno tožilstvo pozvati, naj preiskavo čim prej zaključi, vendar sta mu sogovornika pojasnila, da policija nima pristojnosti za takšen poziv oziroma da bi bil lahko ta celo sporen. “Ob tem je dr. Golob dejal, da to razume, vendar je kljub temu treba čim prej prestaviti Muženiča na mesto direktorja NPU. Ob zaključku razgovora je dr. Golob dejal, da pa je treba ‘čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu’, nakar sva mu z Bobnar odgovorila, da bomo to pa še videli,” je zapisal Lindav.
Z navedbo o “tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu” je imel očitno Golob v mislih direktorja Policijske uprave Nova Gorica Evgena Govekarja. Kot smo poročali, naj bi bil namreč premier nezadovoljen, ker je ta še vedno na čelu novogoriške policijske uprave, saj v njem prepoznava kader SDS.
Že ob tem sestanku je Lindavovo pozornost pritegnil moški, ki je bil pred pisarno mandatarja. Ta mu je povedal, da je zadolžen za varovanje predsednika vlade. Iz Lindavovega poročila je razvidno, da je imela ta oseba osrednjo vlogo pri prenosu varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade. Poročilo šefa policije je sicer anonimizirano, vendar pa je iz konteksta mogoče razbrati, da gre za Miloša Njegoslava Milovića, nekdanjega policijskega specialca in Drnovškovega varnostnika, ki ima po poročanju medijev velik vpliv na premierja.
Prenosu varovanja predsednika vlade s policije na novoustanovljeno službo pri generalnem sekretariatu vlade je namenjena večina Lindavovega poročila. Kot je zapisal, so se o spremembi uredbe o varovanju dogovorili že na omenjenem majskem sestanku. Lindav je sicer “zagovarjal stališča stroke po enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb”, čemur pa da je Milović ves čas ostro nasprotoval in se pri tem skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je varoval predsednika vlade Janeza Drnovška.
Po navedbah Lindava sta bila policija in MNZ vseskozi pripravljena zagotoviti potrebno pomoč pri varovanju premierja, kot to izhaja iz uredbe, so se pa na sestankih pojavljala tudi določena nerealna pričakovanja drugih sogovornikov, kot je takojšnja zagotovitev helikopterskega prevoza v določenih primerih zagotavljanja varnosti.
Lindav je bil tudi nezadovoljen, ker policija o večini kadrovskih premikov na generalni sekretariat vlade ni bila obveščena. Generalni sekretar MNZ je zgolj posredoval pripravljene tripartitne pogodbe, je navedel. “Glede na dogovor, da pri premestitvah v službo za varovanje predsednika vlade ne bomo povzročali nobenih zapletov, so bili vsi izbrani kadri tja premeščeni brez problema,” še lahko preberemo v poročilu.
Šef policije je izpostavil nekatere pogovore z Robertom Kešpertom, ki je bil izbran za vodjo službe za varovanje predsednika vlade (SVPV). Na enem od pogovorov mu je Lindav izrazil pomisleke o operativni sposobnosti relativno majhne enote za tako zahtevno varovanje, s katerimi pa se Kešpert ni strinjal. “Ob koncu razgovora mi je dejal, da ima še vprašanje, ki ni vezano na SVPV. Odgovoril sem mu, naj vpraša, nakar je dejal, ali je odločitev, da se SE GPU (specialna enota generalne policijske uprave, op. p.) ponovno umesti v upravo za policijske specialnosti, dokončna. Ko sem mu to potrdil in argumentiral, je dejal, da bi bilo zame kot generalnega direktorja boljše, če bi bila SE vezana name. Odgovoril sem mu, da gre za specifično enoto, ki zahteva stalen nadzor in vodenje, sam pa mi je odgovoril, naj še enkrat premislim,” je zapisal Lindav.
Primeri, ki jih je izpostavil v poročilu, po njegovem prepričanju potrjujejo, da se okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika. “Kot posebej neodgovorno ravnanje, z veliko mero nezaupanja v strokovnost policije in njeno avtonomnost se kaže tudi s tem, da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno SVPV, sodeloval človek (gre za Miloša Njegoslava Milovića, op. p.), ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen. Ob tem posebej izpostavljam, da je bilo neprimerno tudi to, da sem bil kot v. d. generalnega direktorja policije o izbiri vodje SVPV obveščen prav s strani tega človeka, ki ni imel nikakršne formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade. Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti tudi dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade,” je v poročilu poudaril Lindav.
Kot so navedli na policiji, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije kot pritisk razume tudi klice, ki jih v zadnjih dneh dobiva iz kabineta predsednika vlade. Med drugim ga je zmotil včerajšnji klic “svetovalca iz kabineta predsednika vlade”, čeprav da je ta vedel, da je na bolniškem stažu. Svetovalec je Lindava po navedbah policije prepričeval o nujnosti srečanja s predsednikom vlade.
Da se želi premier Golob sestati z njim, mu je, kot je v poročilu zapisal Lindav, v torek v telefonskem razgovoru povedala vodja Golobovega kabineta Petra Škofic. Lindav ji je pojasnil, da se je pogovora pripravljen udeležiti, vendar zgolj v prisotnosti ministrice za notranje zadeve, ki mu je neposredno nadrejena in ki ji je odgovoren za svoje delo. “Gospa Škofic mi je pojasnjevala, da mi želi predsednik vlade zgolj postaviti par vprašanj, sam pa sem ji poskušal pojasniti, da takšno vabilo na razgovor ni niti običajno niti primerno z vidika integritete obeh funkcij – tako predsednika vlade kot generalnega direktorja policije,” je navedel Lindav. Tudi v uvodu poročila je izpostavil, da je po zakonodaji za svoje delo in delo policije odgovoren notranji ministrici, zato je pojasnila, ki jih je želel Golob, poslal njej.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje